Ambrozija je plevel, ki ga lahko zadnje dni zasledimo v mnogih časopisih. V današnjem, pa tudi v nekaterih naslednjih  člankih pa bi radi opisali in opozorili tudi na nekatere druge plevele, ki so ravno tako nevarni, vendar predvsem za naše obdelovalne površine. Tu gre predvsem za tujerodne vrste, ki so se naselile na območja, bodisi namerno ali nenamerno. Zelo nevarni pa so pleveli oziroma rastline, ki jih uvrščamo v skupino invazivnih tujerodnih vrst. Za te rastline je značilno, da njihova ustalitev in širjenje že ogrožata naše ekosisteme pa tudi habitate ter domorodne vrste.

Eden izmed takih trdovratnih plevelov je tudi baržunasti oslez, katerega ponekod poznajo tudi pod domačimi imeti lipa ali lipovec. Tako ime je dobil, ker so njegovi listi zelo podobni lipovim.
Pri nas baržunasti oslez sodi med enoletne semenske plevele. Torej, je enoletna rastlina, ki lahko zraste do 1m v višino. Listi so srčaste oblike, listni pecelj je  od 3 do 12 cm dolg. Njegovi cvetovi so rumene barve. Steblo in veje so prekrite s tankimi dlačicami.
Baržunasti oslez je plevel , ki rad raste na bogatih in obdelanih tleh, torej takih, ki se uporabljajo v kmetijske namene. Ta plevel, je zaradi velike konkurenčnosti rastline, škodljiv za kmetijske kulture, predvsem za sladkorno peso pa tudi za koruzo in krompir.  Najdemo pa ga lahko tudi na vrtovih ter ob cestah.

Baržunasti oslez je tako konkurenčna rastlina, ker ima veliko sposobnost črpanja vode in hranil, s čimer pa ogroža rastline, ki so v njegovi okolici. Kmetovalci iz Združenih držav Amerike, tako trdijo, da lahko baržunasti oslez zmanjša pridelek koruze kar za 34 procentov. Zelo hitro se širi in strokovnjaki ocenjujejo, da je tudi v Sloveniji z njim zapleveljenih okrog 10.000 ha njiv. Baržunasti oslez sicer lahko zatiramo z registriranimi herbicidi.

Naslednji tak plevel, ki je vedno bolj prisoten na naših njivah in vrtovih je tudi navadna barvilnica. Najdemo ga predvsem v žitu, koruzi in krompirju. Opazili pa so ga tudi že v sadovnjakih. Navadna barvilnica je pri nas naprodaj kakor okrasna rastlina, vendar se je pri že močno razširila v naravi, kjer izpodriva domače vrste.  Je zelnata trajnica. Zraste lahko do 2 metra visoko. Njeno steblo je pokončno in močno razraslo. Ima grozdasta socvetja, ki so lahko dolga do 30cm. Iz njenih jagod so nekoč pridobivali rdeče barvilo, po čemur  je tudi dobila ime – barvilnica.
Rastlina je strupena.  Strupeni so vsi njeni deli, še posebej pa seme in korenine. Že nekaj zaužitih jagod te rastline, lahko pri majhnih otrocih povzroči hude zastrupitve.