Med prvimi rastlinami, ki smo jih
prestavili v zavarovane prostore je tudi limonovec. Z leti, ko nam
rastlina že precej zraste ji težko nudimo primeren prostor za
prezimovanje. Tako, lahko naletimo kar na nekaj težav, ki pa jih je
potrebno pravočasno odkriti in odpraviti, če hočemo limonovec ohraniti.
Med prezimovanjem se pogosto soočimo z rumenenjem listja.
Rumenenje in odpadanje listja
Če listje pri limonovcu rumeni in odpada, je to znak, da je z
oskrbo drevesca nekaj narobe. Med vzroki za ta pojav je predvsem:
neustrezno prezimovanje v prehladnem ali pretemnem prostoru, preveliko
nihanje temperature, presuh ali prehladen zrak, prepih, obolenje
korenin, preobilno ali preskromno zalivanje in podobno.
Iz naštetega je že razvidno, kam moramo usmeriti svojo pozornost, da bomo v prihodnje preprečili odpadanje listja.
Če so pri tem obolenju udeležene korenine, lahko ugotovimo sami, tako da
jih spomladi ob presajanju skrbno pregledamo. Če je del korenine
nagnitih, jih izrežemo in ločimo od zdravih. Nato drevesce normalno
presadimo v srednje težko humusno zemljo. Če je posoda premajhna, ga
presadimo v večjo. Tudi če so drevesca zgubila veliko listov, jih ne
kaže zavreči. Obrežemo jih, dobro jim pognojimo in pognala bodo na novo.
Pršice
Lahko pa ga med prezimovanjem napadejo tudi škodljivci, med
pogostejšimi so tudi pršice. To so sicer osmeronoge živali, dolge manj
kot 1 mm. So rumenozelene barve s črnimi znamenji, v jeseni so lahko
tudi oranžnordeče. Znake napada pršic lahko opazimo na listih. Listi
bledijo in postopoma rumenijo, ko se na njihovi zgornji površini
razvijejo drobne blede pege. Še nezreli odpadajo, rastlina pa je lahko
prekrita s svilnato pajčevino.
Pršice napadajo drevesa, grmovnice, trajnice, enoletnice,čebulnice, kaktuse in druge sočnice, vrtnine in sadno drevje.
Hitro razmnoževanje pršic in proti insekticidom odporne vrste zelo
otežujejo zaščito. Če bi hoteli rastline zaščititi pred pršicami na
biološki način, bi morali uvesti roparsko pršico (Phytoseiulus
persimilis), kar pa seveda le za eno drevesce limonovca verjetno ne bo
prišlo v poštev. Pri odločitvi in uporabi fitofarmacevtskih sredstev
upoštevamo navodila proizvajalca.
Kdaj in kako cepimo
Če imamo mlado sadiko, ki smo si jo vzgojili iz semena nas spomladi čaka
še cepljenje limonovca. Ko bo steblo za svinčnik debelo ga cepimo;
običajno okuliramo, v drugem ali tretjem letu. Od maja do junija cepimo
na budno oko, od avgusta do septembra pa na speče oko. Podlago odrežemo 5
cm nad očesom, na katero privežemo žlahtno mladiko, izraslo iz očesa. V
višini 15 do 20 cm poganjek pinciramo, da se lahko razvijejo ogrodne
veje. Limono presadimo v večjo posodo in dodamo svežo vrtno zemljo,
pomešano s preperelim gnojem, redno zalivamo ter zatiramo škodljivce. V
tretjem letu po cepljenju, če je vse po sreči, limona obrodi 5 do 6
plodov, tam nekje v 10. letu pa 30 do 50 plodov.
Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.
Objavil/a uni.dipl.ing.agr. Damjana Benec