Imeti par kokoši doma in vedeti s čim so bile kokoši nesnice krmljnene je dandanes postalo še kako pomembno. Kokoši niso zahtevne, venda preden si jih omislimo je vseeno potrebno nekaj vedeti o njihovi prehrani in potrebah.

 

Osnovna oprema v kokošnjaku je posoda za vodo, kajti zato, da bodo kokoši kaj znesle potrebujejo stalno oskrbo z vodo. Zato je najenostavnejša rešitev poseben napajalnik za perutnino, ki drži kar nekaj vode in je kokoši ne morejo politi, kot se nam to lahko zgodi, če jim damo vodo v večji podstavek za rože ali nekaj temu podobnega. Za krmo velja prav tako, da je najenostavneje, da jo damo v poseben krmilnik. Solato, travo, buče in podobno pa lahko kar na tla vržemo in ne samo na en kup. Kokošim damo na voljo tudi mesto v katerem se lahko "kopajo" ter tudi zaužijejo pesek, za ta namen v enem delu za nastil nasujemo droben pesek, lahko tudi mivko. Priporočila nekatrih rejcev kokoši so tudi, da jim občasno damo na kup lesni pepel, ki naj bi pomagal prosti ušem in drugim zajedavcem.

 

V kokošnjaku kokošim napravimo gnezdo, mesto na katero želimo, da bo znesla jajce. To je lahko kartonasta nizka škatla, lesena nizka gajbica, v katere damo nekaj sena, na sredino sena položimo eno jajce (ki ga označimo, da bomo vedeli katero je sveže katero staro). Ko bomo jajca pobirali, jih če so umazana ne peremo. Če so nečistoče na njemu jih z roko ostranimo, če pa še vedno nismo zadovoljni s čistočo ga speremo z majhno količino tekoče vode, nikar pa ne namakamo jajca. Jajčna lupina ima namreč ogromno por v katere s drgnenjem, umivanjem zanesemo nečistoče in razne mikroorganizme.  

 

Koliko kokoši potrebujemo za samooskrbo je odvisno seveda od količine jajc, ki jih porabimo v prehrani in od tega ali želimo še kakšno jajce viška za sorodnike, znance. Pri nakupu je potrebno vedeti koliko so stare jarče ali kokoši. Jarčke spolno dozorijo med 18. in 20.tednom, nesnost hitro narašča in doseže vrhunec med 30. in 36. tednom.

Pri tem moramo upoštevati tudi, da po enem letu nesnost upade kar za 60% zato po enem letu dokupimo še kakšno kokoš in jato začnemo pomlajevati. Kokoši v dobi najboljše nesnosti in če imajo ustrezne pogoje vzreje znese eno jajce na dan. Na nestost pa vpliva svetloba, dovoljšna količina hrane, tekočine, stres itd. Vsaka pomanljivost v njihovi krmi (prehrani) se takoj odraža na količini nenosti, barvi rumenjaka in trdnosti lupine. Tako na primer, če porabimo v povprečju tri jajca na dan imamo za zagotovo količino jajc na dan 4 do 5 kokoši v nesnosti.

Koliko krme
Če se odločimo za krmljenje kokoši s popolno krmno mešanico je pojedo 120 g/kokoš/dan. Količina je lahko večja ali manjša odvisno od načina reje (v nastlu, v baterijah, v prosti reji). Tako naprimer naj bi v prosti reji ena kokoš zaužila 140 g krme in 50 g trave. Če jih imamo v takih ali drugačnih kletkah in jim kosimo travo, dajemo ostanke solate, radiča in podobnega je količina kupljene krme (že pripravljene krmene mešanice ali posamezne komponente-koruza, pšenica...) nekaj gramov manjša.

 

Velikost jajc, teža, pege, barva rumenjaka
V začetku nesnosti ne smemo biti presenečeni nad težo in velikstjo jajca, namreč nesnice  v začetku nesejo manjša jajca po tem v kasnejšem obdobju pa večja jajca. Na velikost jajca vpliva tudi pasma kokoši; večje pasme kokoši nesejo večja jajca in obratno majše pasme manjša jajca. Na maso jajca pa vpliva prehrana, osvetlejnost okolja, način reje, temperatura, ...Na barvo jajčne lupine ne moremo vplivati s prehrano, saj je ta odvisna od pasme kokoši. Zato svetla barva lupine nima direktne povezave s svetlostjo jajčnega rumenjaka. Rumenjak je zelo rumene barve ali celo oranžne, če kokoši krmimo tudi s koruzo, lucerno in podobno krmo, ki vsebujejo barvila; ksentofili. Proti koncu nesnosti so jajca večja tudi na račun večjega rumenjaka.

 

Verjetno se vam je že zgodilo, da ko ste razbili jajce ste opazili kakšno pego, krvno ali mesno. Krvne pege nastanejo zaradi manjših krvavitev ob ovoluaciji ter se v rumenjak sprosti kri. Mesna pega pa se pojavi predvsem v beljaku so pa to delci tkiv in jajcevodov. Kaj narediti, da pojava teh peg ne bo prihajalo ni še dokončno raziskano. Naj bi pa bile pege pogostejše pri jajcih z rjavo lupino in morda je to posledica pomanjkanja vitamina A in ali K in prisotnost toksinov v krmi,...

  

Damjana Benec