Zanimivosti objavil

Mogoče pa namizno grozdje?

Namizno grozdje predstavlja vse večji
delež v svetovni pridelavi sadja. Večina potrošnikov zahteva dobro
kakovost in cena pogosto nima velikega pomena. Vedno bolj je
priljubljeno v gastronomiji. Vse večje pa je povpraševanje po sortah
brez pečk. Odporne sorte še niso tako razširjene, čeprav imajo veliko
prihodnost predvsem z vidika zdravja in varstva okolja. Pridelava
namiznega grozdja za domačo rabo in tudi za prodajo bi bila na nekaterih
toplih, primernih legah utemeljena in smiselna.

Perspektivne sorte

Trg je omejen predvsem z relativno malim številom tržno zanimivih sort,
ki jih gojijo v velikem obsegu tako kot sorte Regina, Italia, Kardinal,
Sultania, Viktoria, te sorte so praviloma brez pečk, imajo velike
jagode, ter čvrsto kožico in meso. Vendar so vse omenjene sorte
pridelane z intenzivno uporabo fitofarmacevtskih sredstev in
regulatorjev rasti.

Sam trg z namiznim grozdjem ima dokajšen tržni potencial, ki v mnogih državah ni pokrit od domačih proizvajalcev.

Namizno grozdje lahko uporabljamo za različne namene in to kot svežo
uporabo, za rozine (sušenje brezsemenskega namiznega grozdja), nekatere
namizne sorte pa lahko predelamo celo v vino.


Kakovost namiznega grozdja

Pri namiznem grozdju imata izgled in kakovost zelo velik pomen. Čvrstost jagod, barva,
trdnost kožice, zrelost jagod in peclja ter zdrav grozd brez poškodb in okužb so merila za
kakovost, ki se priporoča pri namiznem grozdju

Značilnosti dobrih namiznih sort so:
- grozdi morajo biti srednje velikosti (med 800 in 900 grami), čim bolj izenačeni in rahli,
- jagode morajo biti čim večje ter izenačene v velikosti, dobro priraščene, lepih oblik
(okrogle, jajčaste, eliptične, …),
- kožica mora biti sveža, obstojna in enakomerno obarvana,
- meso mora biti gosto, sočno, hrustljavo, ravno prav sladko ter dobrega okusa:
nevtralnega, muškatnega, posebnega,
- pečke morajo biti majhne in redke (ali brez),
- grozdje mora dobro prenašati transport in imeti dobro obstojnost v hladilnici.

V primerjavi z vinskimi sortami zahtevajo namizne sorte več dela in
dodatno pozornost, saj je skoraj obvezno redčenje ali prikrajševanje
grozdov. Priporočljiv ukrep je namakanje in škropljenje proti gnitju.
Tudi rednemu dognojevanju namiznih sort je potrebno posvetiti več
pozornosti kot našim poznanim vinskim sortam.

Vsa dela, ki jih v vinogradu med letom izvajamo, pripomorejo k dosegu
maksimalnega pridelka želene kakovosti. Za dosego tega cilja pa sta
vzgoja trt in obrezovanje zelo pomembna

Dela v vinogradu za pridelavo namiznega grozdja obsegajo ukrepe, s
katerimi uravnavamo in oskrbujemo listno površino pri trti, zato jih
imenujemo tudi “zelena dela”. Trta požene spomladi več mladik, kot jih
potrebuje za rast in rodnost grozdja. Zato je potrebno število mladik
ustrezno prilagoditi, sicer bi se trta nenadzorovano razrasla. S tem bi
se zmanjšal pridelek, kakovost grozdja pa poslabšala. Ukrepi, s katerimi
lahko neposredno usmerjamo razvoj in rast trte v tej dobi, so pletev,
krajšanje mladik (pinciranje), spravljanje mladik med žice,
odstranjevanje zalistnikov, odstranjevanje listov v coni grozdja
(defoliacija), redčenje grozdja in vršičkanje. Ob vsem tem moramo za
dobro kakovost grozdja in rast trte uravnoteženo gnojiti z vsemi
hranili.

Informacije o virih so dostopne pri avtorju

Objavil/a Irena Črček uni.dipl.ing.agronomije
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook