Hruševa bolšica

Poznamo dve vrsti hruševe bolšice in sicer navadna hruševa bolšica (Psylla piri) in velika hruševa bolšica (Psylla pirisuga).

Navadna hruševa bolšica je postala hud škodljivec še posebej v nasadih, ki so dobro gnojeni in redno škropljeni. Redkeje se pojavlja na vrtovih oziroma tam, kjer imamo posejanih le manjše število dreves.

Odrasla bolšica je 2,2 -2,8 mm dolga, ima strehasto zložena krila, kratko trikotno glavo in stožčast zadek, je rjave barve in ima rdeče oči. Krila so precej velika, na njih je nekaj krilnih žil, ki so črne barve. Odrasla bolšica lahko tudi skače, prezimi pod starim lubjem, v razpokah in podobnih skrivališčih na drevesu. Med zimo se prehranjuje z  nabadanjem že olesenelih poganjkov. 

Največ škode naredijo odraščajoče ličinke. Poganjki, ki jih škodljivci prizadenejo s svojim sesanjem, običajno propadejo. Škodljivec ima štiri rodove na leto. Jajčeca so rumene barve in merijo v dolžino 0,3 mm. Jajčeca odlaga v nastavke brstov in v vdolbine lesa. Kasneje, ko rastline odženejo odlaga jajčeca na mlade poganjke in na liste ter listne in cvetne peclje.  Po enem do dveh tednih se iz jajčec izležejo rumenkaste ovalne ličinke, ki imajo sploščeno telo in rdeče oči. Nato se petkrat levijo in po vsaki levitvi so večje, vedno bolj sploščene in rjavkaste barve. Ličinke se v skupinicah naselijo na mlade liste, listne peclje in  vrhe poganjkov. Kjer se naselijo tam izsesavajo sokove in pri tem izločajo obilo medene rose. Na medeno roso se pogosto naseli gliva, ki povzroča sajavost. Listi, ki so sajasti slabo asimilirajo in taki plodovi izgubijo na kakovosti. Bolšice so tudi same po sebi škodljive, saj z izsesavanjem sokov povzročijo zastoj v rasti in izmaličenje cvetov, listov in plodov. Velikokrat se listje tudi posuši. Ko so bolšice prisotne v velikem številu se medena rosa cedi po listju, vejah in plodovih. Prve ličinke najdemo, ko hruške ozelenijo, nato njihovo število strmo narašča do konca maja. Potem sledi nekaj premora, saj se bolšica lahko odseli s hrušk, če ima kakšno leto samo en rod. V letih, ko pa ima tudi po štiri rodove na leto, so močnejši napadi še junija in julija, pogosto pa še en hud napad konec avgusta in septembra. V teh mesecih pa škodljivca ne moremo zatirati, saj kmalu sledi dozorevanje plodov. Če si močni napadi sledijo iz leta v leto se lahko drevesa tudi posušijo.

Velika hruševa bolšica je večja kot navadna h. bolšica in tudi ni tako škodljiva kot navadna hruševa bolšica in je navadno niti ne zatiramo. Velika je 3 do 3,8 mm, je rjave, oranžne in zelenkaste barve. Njene krilne žile so svetlorjave. Zimska oblika te bolšice je prav tako temnejše barve. Ta škodljivec prezimi na iglavcih in se spomladi, v aprilu, seli na hruške. Do konca maja odlaga ličinke na liste hruške. Ko imamo obolelo hruško pred seboj lahko ti dve bolšici med seboj kar hitro ločimo, saj so listi hruške, ki jo je napadla velika hruševa bolšica značilno skodrani. Kodrajo se tisti listi na katere odlaga jajčeca. Ima samo en rod na leto, zato se je ne splača zatirati.

Naravni sovražniki hruševe bolšice so polonice, tančičarice, roparske stenice in še nekatere druge vrste. Zaradi pretirane uporabe insekticidov tudi prav te, njene sovražnike uničujemo. Če hočemo zatreti hruševo bolšico je glavni nasvet, da omejimo škropljenje in to opravimo res, ko je to zelo potrebno. Potrebno je zelo dobro opazovati hruške in slediti napadom bolšice, saj je najlažje zatirati mlade ličinke. Ličinke višjega razvojnega stadija je vedno težje zatirati, saj so bolj odporni na kemična sredstva.

Pazimo, da ne pretiravamo z gnojili predvsem dušičnimi, saj to pomeni bujnejšo rast in s tem več mest, kjer lahko bolšica odlaga jajčeca. Prav tako pri zimski rezi ne režemo preostro, saj pri močni zimski rezi drevo spomladi bujneje raste. Zimsko rez raje dopolnimo s poletno rezjo. Proti bolšicam škropimo res takrat, ko opazimo napad in je napadenih približno 10% poganjkov. S škropljenjem za vsak slučaj, kot radi rečemo, ne naredimo prav nič koristnega, ampak prej škodimo. Zaradi nesmotrne uporabe škropiv uničujemo naravne sovražnike in bolšice postanejo hitreje odporne na insekticide. Uspešno zatiranje hruševe bolšice je kar zahtevno opravilo, oziroma opravilo, ki zahteva veliko opazovanja in ukrepanje v pravem trenutku.

Sredstva za varstvo rastlin je potrebno uporabljati skladno z navodili proizvajalcev. Sredstva registrirana za zatiranje hruševe bolšice so: actara 25 WG, fastac 10% SC, karate zeon 5 CS, match 050 EC, mospilan 20 SG, nomolt, ogriol in vertimec 1,8% EC.

Če imamo manjše število dreves, bi morda prej veljalo poskusiti kar z mehaničnim (ročnim) zatiranjem navedenega škodljivca