Maline lahko na svojem vrtu gojimo brez kakšnega posebnega ukrepa varstva rastlin, lahko smo pri gojenju precej uspešni in nam maline mnoga leta obilno rodijo. Vendar pa ima tudi ta sadna rastlina kar nekaj škodljivcev in bolezni, ki nam lahko uspeh pri gojenju pokvarijo, ostanemo lahko brez pridelka ali pa celo brez rastlin.

Ena od najpomembnejših bolezni malin je malinova sušica. Povzročata jo dve glivi (Didymella in Leptosphaeria). Prva se pojavlja na mladih poganjkih, druga pa povzroča pokanje in potemnitev lubja vej tik nad tlemi.
Uspeh pri zatiranju te bolezni prinese  lahko le skupen učinek naslednjih ukrepov: obdelave, ustrezne rezi, redčenja, usklajenega gnojenja, zatiranje plevelov in škropljenja s fungicidi. Pri gojenju malin namreč postanejo bolezni kaj hitro neobvladljive, če pretirano gnojimo, namakamo in imamo goste nasade.

Čez zimo in spomladi, preden rastline na novo odženejo izgledajo nasadi malin res nekam prazni, vendar se to kaj hitro spremeni, saj se z začetkom rastne dobe  hitro povečuje število novih poganjkov, katere je potrebno primerno razmestiti, saj se v nasprotnem primeru rastline golijo, senčijo in kot že omenjeno se bolezen hitro razširja.
Zaradi pregostih nasadov se poveča višina rozg in s tem se zmanjša njihova stabilnost kar pripelje do nihanja rozg in tako je več možnosti, da na rozgah nastanejo poškodbe skozi katere lahko prodirajo glive povzročiteljice sušice in ožiga.

Malinovo sušico prepoznamo po rjavih pegah, ki nastanejo na rozgah in so lahko precej obsežne. Pege skozi katere vdrejo glive so v začetku modro vijolične, kasneje pa porjavijo, ko pa povrhnjica rozge odstopi pa postanejo sive. Obe glivi oslabita rozge, ob močnejšem vetu se le te lomijo in tudi odmrejo.
Po obiranju malin izrežemo vse lanskoletne rozge, ki ne bodo več rodile in letošnje poganjke, ki kažejo znake okužbe. Nato je priporočljivo, da nasade, kjer opazimo okužbe temeljito poškropimo s fungicidnim sredstvom. Fitofarmacevtsko sredstvo uporabimo v skladu z navodili proizvajalca. Sicer pa kemično zatiranje opravimo med brstenjem in do začetka cvetenja.

Maline lahko prizadene tudi malinov ožig, siva plesen; še posebej je poznana na plodovih, malinova rja, koreninski rak, različne virusne bolezni (malinov mozaik, listna žilna bledica, pritlikavost malin, obročkasta pegavost malinovih listov).
Od škodljivcev je dokaj razširjena koprivova pršica, malinar in malinova hržica.

Uporabljeni viri so dostopni pri avtorju članka.