Jabolčni zavijač spada med najbolj razširjene škodljivce in vsako leto povzroči veliko škode. Jakost napadov se spreminja iz leta v leto, nevarnejša so leta s suhimi in toplimi poletji.
Poleg jabolk napada ta škodljivec še hruške, včasih pa celo orehe. Povzroča črvivost plodov. Plodovi, ki jih jabolčni zavijač zgodaj napade predčasno odpadejo. Na odpadlih plodovih najdemo značilno luknjico iz katere se cedi rjava kašasta gmota. Če plod prerežemo na pol vidimo rov, ki poteka od luknjice, ki smo jo opazili zunaj ploda pa vse do peščišča. V peščišču si gosenica izdolbe večjo vdolbino. Gosenica (ko jo vidimo ji po domače rečemo kar črv) je najprej belkaste barve, pozneje, ko odrašča pa mesnato rožnate barve. Ko doraste meri v dolžino 2 cm in takrat zapusti plod, iz njega se spusti po nitki navzdol in se naseli na deblu v razpoke med staro skorjo, kjer se zaprede v bel zapredek. Na tem istem mestu se tudi zabubi. Gosenica prezimi v zapredku, se v začetku maja zabubi. Prvi metuljčki izletajo konec maja pa vse do julija. Metuljčki so 1 cm dolgi in čez krila merijo 2 cm. Letijo samo ponoči, ko je temperatura nad 150C se parijo, samice nato odlagajo jajčeca na plodove, poganjke in liste. Po 8 do 14 dneh se iz jajčec izleže ličinka (majhna gosenica), ki se zavrta v plod in vrta vse do peščišča. Škodljivec ima dva rodova na leto. Metuljčki drugega rodu se pojavijo konec julija pa vse do sredine ali pa do konca avgusta. Dorasle gosenice drugega rodu prezimijo. Plodovi, ki so napadeni kasneje pa predčasno zorijo, največkrat pa jih napade tudi sadna gniloba ali monilija o kateri smo na teh straneh tudi že pisali.
Škodljivec se redno, vsako leto pojavlja in zatiranje po tem, ko se gosenica že zavrta v plod je prepozno in neuspešno. Če nočemo imeti tega škodljivca v našem sadovnjaku je potrebno preventivno škropiti, da uničimo že metuljčke, odložena jajčeca in gosenice preden se zavrtajo. Če imamo pa manjše število dreves je mogoče jabolčnega zavijača zatirati tudi na mehaničen način. Kot smo že napisali se gosenice zapredejo in nato zabubijo med staro skorjo v razpoke, to lahko izkoristimo v našo prid. Po deblu namestimo karton, ki ima velike vdolbinice, tako se bo gosenica zapredla na karton namesto na deblu. Karton narežemo na trakove in ga prilepimo okrog debla in debelejših vej, to delamo vse do jeseni. Karton večkrat menjujemo in ga sežigamo. Drugi način je, da namestimo lepljive plošče na katere se bodo ulovili metulji ob preletu. Jabolčni zavijač ima tudi precej naravnih sovražnikov; ptiči pojedo kar nekaj gosenic, ko letajo metulji se radi ulovijo v pajkove mreže, gosenice napadajo tudi mravlje, brzci in strigalice, slednje pojedo tudi jajčeca. Vedno bolj pa so v uporabi tudi feromonske vabe, ki pa spadajo med dražje načine varstva pred jabolčnim zavijačem in je ta način bolj primeren za velike nasade.
Za kemični način varstva dreves so registrirana fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo proti jabolčnemu zavijaču: calypso SC 480, fastac 10% SC, madex, match 050 EC, mimic, mospilan 20 SG, nomolt, pyrinex 25 CS, rak 3, runner 240 SC in steward. V primeru uporabe fitofarmacevtskih sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca.