Zanimivosti objavil

Šebreljski želodec in Zgornjesavinjski želodec zaščitena v EU

Sredi novembra 2011 je Evropska komisija v Uradnem listu EU objavila registracijo novih slovenskih proizvodov in na listo od takrat spadata med drugim tudi Zgornjesavinjski želodec (z zaščiteno geografsko oznako ZGO) in Šebreljski želodec (z oznako ZGO).

Prvi izdelek izdelujejo v predelu Zgornjesavinjske doline, gre pa za mesnino, ki je sušena oziroma zorjena na zraku, sestavljena pa je iz svinjskega mesa. Natančneje je v Zgornjesavinjskem želodcu kakovostno meso s pleč in stegna in trda hrbtna slanina. Nadev so že od nekdaj polnili v naravne ovitke, največkrat v želodce in od tu tudi izvor imena. Celo danes se za polnjenje mesnega nadeva uporablja prašičji želodec, slepo goveje črevo, prašičji mehur ali pa umetne prepustne ovitke. Zgornjesavinjski želodec se prideluje z značilno tehnologijo izdelave in tudi zorenja v predalpskem podnebju, receptura pa se, kot je za takšne dobrote značilno, prenaša skozi generacije. Po pričanju starejših pridelovalcev, ima tehnologija za izdelovanje več kot stoletno tradicijo.

Drugi izdelek, Šebreljski želodec, pa je mesnina, za katero se uporablja svinjsko meso visoke kakovosti in trda slanina. Delež slanine je majhen, izdelek pa mesnat in ploščate oblike (odvisno tega kam se ga polne; v mehur, danko ali umetni ovitek). Šebreljski želodec se že dolgo časa izdeluje na Cerkljanskem in Idrjiskem, žal pa kot pričevanje obstaja zelo malo pisnih virov. Ustni viri ljudi, ki te izdelke delajo,so pravzaprav edini, ki dokazujejo dolgo tradicijo. Ta želodec se suši in zori v sušilnicah, na sušenje pa ugodno vpliva stalno kroženje zraka, ki ga sproži toplotna razlika med prisojnimi in osojnimi legami. Posebnost Šebreljskega želodca zagotovijo podnebni pogoji sušenja in zorenja, kakovostna surovina in tradicionalna tehnologija polnjenja, prepoznavnost pa si je pridobil s svojo posebno obliko, zunanjim videzom ter gastronomskih lastnostih.

Zgornjesavinjski in Šebreljski želodec pa nista edina izdelka, registrirana pri Evropski komisiji-skupaj je namreč registriranih kar devet; poleg že omenjenih dveh še Kočevski gozdni med, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Belokranjska pogača, Prleška Tünka, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica (Vir:http://www.spodezelja.si/phocadownload/s_podezelja_8_2011.pdf).

Nina Pirc

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook