Zelenjadarstvo objavil

ZANIMIVOST – POTENCIAL SLADKORNE PESE

V primerjavi z ostalimi poljščinami je sladkorna pesa na prvem mestu v smislu potenciala. Pri njej je izraba sončne energije kar 4,3 %, pri koruzi pa samo 3,4%. Razlika je vidna in opazna. V primerjavi z ostalimi poljščinami je najbolj produktivna in uporabna. Takoj za njo pa je koruza.

V srednji Evropi merijo produktivnost te pese po dolžine vegetacije. Temperature pred dnevi, preden bomo pospravili te pridelke, ne smejo biti previsoke. V gospodarstvu je sladkorna pesa zelo poznana in cenjena. Vedeti moramo, da ni uporaben samo koren, temveč tudi vzporedni proizvodi, rezanci, melasa in listje, ki ga lahko uporabimo za krmo živali. Največji in najboljši potencial se lahko doseže tam, kjer je ugodno podnebje. Največje pridelke pridelajo v Sredozemlju.

V EU največje pridelke pridelajo na Nizozemskem,Franciji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji. Je pa res, da lahko pridelek zmanjšujejo naslednji dejavniki: dolžina rasti, vsota temperatur od začetka do konca rasti in nezadostne padavine v času glavne rasti. Skoraj pri vseh primerjavah in študijah je sladkorna pesa najboljša in najbolj produktivna. Strokovnjaki celo razmišljajo, da bi začeli pridobivati etanol, kot pogonsko gorivo iz sladkorne pese.

Ne pridelujemo je samo zaradi tega, da jo potem predelajo v sladkor, temveč tudi zato, da nam, da obilen pridelek korenov. Pridelek na hektar izražamo v tonah, kajti te številke so lahko tudi zelo visoke.

Dobra kakovost te vrste pese se izraža z lahko predelavo od pranja, priprave rezancev do ekstrakcije sladkorja. Izraža se lahko tudi z visoko čistostjo še zlasti očiščenega soka. Ima pa sladkorna pesa tudi fizikalne lastnosti. Imajo dobro obliko korena, kateri je pogoj za izvedljivo strojno spravilo z dobrim obglavljanjem in majhnim odstotkom primesi. Po kemičnih lastnostih je boljša, kolikor več vsebuje sladkorja. Zelo je pomembno, da vsebuje čim manj nesladkornih snovi. Najbolj nevarne so melasotvorne snovi.

Kakovost pese pa nam pokaže tudi delež melasnega sladkorja. Gre se torej za tisti delež, ki gre v predelavi v melaso in ga je lahko približno 2 % na peso. Če ugotavljamo kakšen bo dohodek na ha je priporočljivo dodati vrednost bruto dohodka na hektar in vrednost bruto dohodka, kateri pokrije vse nastale stroške. Pri tej kalkulaciji moramo biti zelo previdni in natančni. V nasprotnem primeru se lahko hitro zmotimo.

Sladkorno peso ne pridelujemo po celi Sloveniji, temveč samo po nekaterih delih, oziroma na območjih, kjer je ustrezna klima.

Vir: ŠTEFANČIČ,T in Š. Hozjan : Sladkorna pesa. Ormož : 1998

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook