Kmetijstvo objavil

10. konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti

Leto 2010 so Združeni narodi proglasili za Mednarodno leto biotske
raznovrstnosti. In 18. oktobra se je v Nagoji na Japonskem začela 10.
konferenca pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki bo
trajala do 29. oktobra. To je osrednji svetovni dogodek v Mednarodnem
letu ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na konferenci sodelujejo poleg
predstavnikov vlad držav pogodbenic na svetovni ravni tudi vse ključne
medvladne in nevladne organizacije.

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) sporočajo, da so na konferenci
v uvodnih nagovorih nastopajoči poudarili, da je delo na tej konferenci
namenjeno ohranjanju življenja na zemlji. Dejstvo je, da je človek del
biotske raznovrstnosti. To je, kot je dejal izvršni direktor UNEP Achim
Steiner, jasno otroku, odrasli pa pogosto izgubimo to zavest, in smo
neodgovorni pri odločitvah, ki imajo posledice za naravo. Konferenca je
priložnost za spremembo, saj je zelo jasno, da dosedanje ravnanje ne
more biti osnova za nadaljnje delovanje. Konferenca pa mora preseči
svoje okvire in se mora vključiti v življenje vsakega posameznika v
vsaki državi pogodbenici. Finančni bankrot je možno sanirati, bankrot
narave pa bi bil za človeštvo usoden. Ohranjanje rastlin, živali,
ekosistemov in naravnih virov je torej edina priložnost za preživetje in
razvoj ter nikakor njegova ovira. Osrednje pričakovanje na konferenci
je, da bodo na konferenci zaključena pogajanja o protokolu o dostopu do
genskih virov in pravični delitvi koristi od njihove uporabe. S tem se
vzpostavlja možnost za dogovorjen način izvajanja tretjega cilja
Konvencije o biotski raznovrstnosti – ureditev gospodarskega
izkoriščanja genskega potenciala biotske raznovrstnosti, zagotovitev
dostopa do teh zmogljivosti in ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst,
ki vse to bogastvo zagotavljajo s svojim obstojem. Drugo težišče pa je
sprejem strateškega načrta izvajanja konvencije za naslednje desetletje.
Na svetu namreč ni le velike biotske raznovrstnosti, ampak je tudi
velika raznovrstnost med pogledi, stališči, interesi in pravnimi
ureditvami posameznih držav, pogodbenic konvencije. Namen strateškega
načrta je, da se do leta 2050 postavi poenotena vizija ohranjanja
biotske raznovrstnosti na svetovni ravni ter srednjeročni in
kratkoročni cilji za njeno doseganje. Pogajanja so namenjena iskanju
skupnega, politično sprejemljivega okvira za nadaljnje delo na
svetovni, regionalni in državni ravni, sporočajo na MOP.

Slovenija je Konvencijo o biološki raznovrstnosti (CBD) ratificirala
leta 1996. Z zakonom o ratifikaciji je za njeno izvajanje zadolženo
Ministrstvo za okolje in prostor. Srečanje pogodbenic konvencije (COP)
je vsake dve leti in traja dva tedna. Na srečanju pogodbenice sprejemajo
sklepe glede prihodnjega izvajanja konvencije. Pogodba o ustanovitvi EU
zahteva, da se EU stališča v večini vsebin (vse razen financ) sprejema
na osnovi skupnega stališča, ki se ga oblikuje na EU koordinacijah
delovne skupine Sveta (J2 ali WPIEI) v Bruslju ali na kraju srečanja.
Največja teža pogajanja bo na pripravi Strateškega načrta za delovanje
Konvencije, določitvi biodiverzitetnih ciljev na svetovni ravni za
obdobje po letu 2010 ter razprava o sprejetju novega protokola na temo
dostopa do genskih virov in delitvi koristi iz izkoriščanja le-teh (ABS
protokol).

MOP je predložilo stališča, ki jih bodo zastopali slovenski predstavniki
na konferenci, in sicer so cilji udeležbe, da se v okviru pogajanj
zagotovi sprejetje posodobljenega Strateškega načrta za delovanje
Konvencije, ki bo služil kot okvir za implementacijo vseh treh ciljev
Konvencije (ohranjanje biotske raznovrstnosti,trajnostna raba njenih
delov ter dostop do genskih virov in delitvi koristi iz izkoriščanja
le-teh). V okviru določitve biodiverzitetnih ciljev se mora zagotoviti
integracija biodiverzitetne problematike v sektorske politike,
zaključiti bi bilo potrebno pogajanja v zvezi z oblikovanjem
mednarodnega režima za dostop do genskih virov in delitvi koristi iz
izkoriščanja le-teh in sprejeti dopolnjene cilje Strategije za
mobilizacijo sredstev in kazalcev njene uspešnosti.

Celotna stališča MOP in več informacij na:
http://www.biotskaraznovrstnost.si/
http://www.mop.gov.si/index.php?id=1999&tx_ttnews[tt_news] 


OBJAVIL/A HELENA HABJAN, UNI.DIPL.POL.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook