Zanimivosti objavil

13.1.2017 – OBVESTILO : MAG. ŽIDAN: »Z UKREPOM ODPRAVE ZARAŠČANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ DAJEMO MOŽNOST ZA VZPOSTAVITEV AKTIVNE KMETIJSKE DEJAVNOSTI«

Ljubljana, 13. 1. 2017Kmetijska zemljišča so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja, ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja ter opravljanje ekoloških funkcij. MKGP ugotavlja, da se obseg kmetijskih zemljišč zaradi intenzivne pozidave in zaraščanja vztrajno zmanjšuje. Zmanjšuje pa se tudi rodovitnost tal, kar je posledica erozije, zmanjšanja organske snovi v tleh, zaslanjanja tal in podnebnih sprememb. Ker pa prebivalstvo narašča, naraščajo tudi potrebe po hrani, kar pomeni, da potrebujemo več kmetijskih zemljišč in boljša, bolj produktivna tla. Nenazadnje je MKGP med prednostne programske usmeritve v Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 med drugim zapisalo tudi preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. In prav zato je MKGP pripravilo Uredbo o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki je eden ključnih dokumentov za vzpostavitev nove kmetijske dejavnosti.

Uredbo o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki bo omogočila izvajanje ukrepa za hitrejšo ponovno vzpostavitev kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo, je Vlada RS sprejela na včerajšni seji. Minister mag. Dejan Židan je v zvezi s odpravljanjem zaraščanja kmetijskih zemljišč izpostavil, da »se lahko na 12.000 ha zaraščenih kmetijskih zemljišč vzpostavi kakovostna kmetijska proizvodnja.« Ta uredba pa po besedah ministra vzpostavlja poseben fond, ki ga bodo lahko posamezni uporabniki zaraščenih zemljišč koristili tako, da se bodo prijavili na razpis in svoja zemljišča usposobili. Pri tem je zelo pomembno, da v nekem srednjeročnem obdobju – predvidoma v roku 10 let – na teh zemljiščih poteka kmetijska pridelava. »Gre za nov ukrep aktivne kmetijske politike, ki ponovno poudarja varovanje kmetijskih zemljišč kot eno od temeljnih prioritet Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«

V preteklosti se je namreč izkazalo, da je bila oblika normativnega varstva kmetijskih zemljišč neprimerna, saj ni omogočala učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč kot ključnega vira za pridelovanje hrane v Sloveniji. Zato je bila v letu 2011 sprejeta novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero so bili postavljeni jasnejši okvirji za varovanje kmetijskih zemljišč in vključevanje tega področja v sistem prostorskega načrtovanja za doseganje trajnostnega razvoja in dolgoročnega ohranjanja pridelovalnega potenciala, ki je za državo strateškega pomena. Omenjena novela Zakona o kmetijskih zemljiščih je uvedla tudi odškodnino ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, ki je namenski prihodek državnega proračuna, in je namenjen usposabljanju kmetijskih zemljišč. Prihodki iz tega naslova so odvisni od dinamike oziroma obsega izdanih gradbenih dovoljenj.

Nova Uredba o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih površinah pa še bolj konkretno sega na področje zagotavljanja primernih kmetijskih zemljišč – ureja namreč finančno podporo za izvajanje odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske dejavnosti. Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3000 eurov/ha kmetijskega zemljišča v zaraščanju. V uredbi je opredeljena tudi najmanjša površina (0,3 ha), za katero se dodeli pomoč, ter omejitev, da so posamezna zemljišča lahko predmet podpore le enkrat v obdobju desetih let.

Kmetijskih zemljišč v zaraščanju je bilo pred šestimi leti (18. 6. 2011) po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč 24.534 ha. Od teh zemljišč je bila konec novembra lani dobra polovica (12.763 ha) zemljišč takšnih, ki izpolnjujejo pogoje po Uredbi o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih – torej se lahko zanje vloži vloga za pridobitev sredstev.

Po dejanski rabi kmetijskih zemljišč imamo kmetijskih zemljišč v uporabi KZU 673.321 ha ali 33 % glede na celotno površino Slovenije. Pozidanih in sorodnih zemljišč imamo 109.255 ha ali 5,39 % glede na celotno površino Slovenije.Po namenski rabi imamo 699.877 ha (34,52 %) kmetijskih zemljišč, urbanih površin imamo 138.477 ha (6,83 %).

Po podatkih Eurostat imamo 482. 482.650 ha KZU ali 24 % glede na celotno površino. Glede na celotno površino ozemlja imamo 9,8 % obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov. Po deležu KZU je Slovenija na 23. mestu glede na EU-28, po deležu obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov pa na 26. mestu. Izračuni kažejo, da ima Slovenija 2.357,8 m2 KZU/prebivalca oziroma 962,1 m2 obdelovalnih površin, vrtov in trajnih nasadov/prebivalca.

V letih 2010-2014 je v veljavo stopilo 101 občinskih prostorskih načrtov. Z uveljavitvijo teh OPN se je spremenila namenska raba 9.589 ha kmetijskih zemljišč.

VIR :  www.mkgp.gov.si

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook