Kmetijstvo objavil

16. oktober – Svetovni dan hrane

Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki je bila ustanovljena 16. oktobra leta 1945, je leta 1976 svoj ustanovni dan razglasila za svetovni dan hrane. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da na svetu živi veliko ljudi, ki trpijo pomanjkanje hrane. Hrana postaja čedalje pomembnejša strateška dobrina, ki zajema tako varovanje zdravja ljudi kot tudi varovanje okolja. Primerna razpoložljivost s hrano ni zagotovilo varovanju zdravja ljudi, če ta hrana ni varna in če ni zagotovljena  njena kakovost.

 Varna hrana je tista hrana, ki ni škodljiva zdravju ljudi pri čemer je potrebno upoštevati vse verjetne učinke na zdravje osebe, ki hrano uživa ter tudi učinke na poznejše rodove. Na varnost vplivajo mnogi dejavniki, kot so način reje živali, novi postopki proizvodnje in predelave živil, načini distribucije živil, hiter razvoj trgovanja in uvoza živil, … Varnost ogrožajo tveganja, ki so lahko biološka (mikrobiološko onesnaženje živil, okužbe s povzročitelji zoonoz v živilih,…), kemijska (kontaminanti iz okolja, pesticidi, ostanki veterinarskih zdravil, aditivi, alergeni,…) ali fizikalna (delci kovine, plastike,…). Za obvladovanje tveganj so odgovorni nosilci dejavnosti in sicer vsak za tisti del verige, v katerem izvaja svojo dejavnost. Država s svojimi organi nadzoruje nosilce dejavnosti in spremlja pojave tveganj v celotni verigi varne hrane.

 Sodobni pristop izvajanja uradnega nadzora na področju hrane upošteva načelo »od vil do vilic«, kar pomeni, da nadzor prične na področju zdravja rastlin in varnosti krme, nadaljuje z zdravjem in dobrobitjo živali ter se preko proizvodnje živil konča na krožniku potrošnika.

 Zaradi tveganja, ki ga za zdravje ljudi predstavlja proizvodnja živil živalskega izvora, je Evropska unija predpisala  posebna pravila in določila vlogo veterinarskega poklica pri zagotavljanju varne hrane.

 Pomen veterinarskega poklica še posebej pa vloga uradnih veterinarjev, ki opravljajo naloge pregleda živali v obratih za klanje živali, je specifična, saj pri proizvodnji ostalih kategorij živil nadzorni organi niso nikjer neposredno udeleženi pri odločanju o njihovi zdravstveni ustreznosti.  Dejstvo je, da vse živali namenjene za prehrano pregleda veterinar pred in po klanju. Pregled lahko opravijo neposredno le uradni veterinarji ali zato usposobljene osebe izključno pod nadzorom uradnih veterinarjev. Samo živila, ki so po opravljenem veterinarskem pregledu ocenjene kot ustrezne za prehrano ljudi, smejo vstopiti v prehransko verigo.

 Ob svetovnem dnevu hrane 16. oktobru je prav, da se zavedamo, da brez zdravih živali ni zdravja ljudi, pa naj gre za uživanje živil živalskega izvora ali zgolj sobivanje živali s človekom.

VURS 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook