Gozdarstvo objavil

21. MAREC – MEDNARODNI DAN GOZDOV

Ljubljana, 20. 3. 2013 – Mednarodna skupnost gozdovom posveča vedno več pozornosti in se s številnimi aktivnostmi pridružuje prizadevanjem za krepitev zavesti o potrebnosti trajnostnega razvoja območij, ki jih prekrivajo gozdovi. Gozdovi bistveno prispevajo k ohranjanju okolja in narave ter so za številne ljudi glavni vir dohodka pa tudi hrane. Slovenija sodi med najbolj gozdnate države, slovenski način gospodarjenja z gozdovi temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti.

V ekološkem smislu je gozd najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali v življenjskem prostoru. Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km2 ali tretjino svetovnega kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih, ki proizvede kar 40% svetovnega kisika. Evropo pokriva 1,6 milijona km2 gozda (32%); glede na visoko gozdnatost je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država, saj gozd pokriva skoraj 60% celotne površine.

V naših klimatskih razmerah gozd uspeva povsod tam, kjer mu to ne preprečujejo skrajne rastiščne razmere, ekološki dejavniki in človek.

Gozd predstavlja 80% teritorialne biodiverzitete, zato je izjemnega pomena za življenje na planetu, pa tudi ključni akter pri iskanju rešitve za globalno segrevanje, saj eno samo drevo sprosti 8-10x več vlage v zemljino atmosfero kot ekvivalenteno področje oceana. Kar 1,6 milijard ljudi na svetu posredno ali neposredno živi od gozda. 

Na ta najširši pomen gozdov je mednarodna skupnost posebej opozorila v letu 2011, ki je bilo razglašeno za Mednarodno leto gozdov in je potekalo pod geslom »Gozdovi za ljudi«. Mednarodni dan gozdov še naprej opozarja in prispeva k dvigu zavedanja pomena gozdov, kot tudi posameznih dreves, ki uspevajo v kmetijski in urbani krajini.

Slovenska gozdarska stroka je v odnosu do gozda razvila visoke standarde, ki enakovredno vključujejo vse vidike gospodarjenja z gozdovi. Še posebno jo odlikuje zagotavljanje trajnosti, kar ji priznavajo tudi številni tuji strokovnjaki. Osnovna doktrina gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji je še širša in temelji na načelih trajnosti, sonaravnosti, večnamenskosti gozdov ter načrtnosti dela z njimi. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, pri razvoju katerega ima Slovenija vlogo enega od pionirjev, je ena redkih dejavnosti, ki organsko povezuje gospodarsko dejavnost z ohranjanjem narave. Tako gospodarjenje obravnava gozdni ekosistem celostno, se prilagaja rastiščnim značilnostim, temelji na naravnem obnavljanju gozdov, posnema naravne procese in strukture, ohranja ekološko ravnovesje v krajini, je trajnostno z vidika vseh vlog gozda ter, ne pozabimo, stremi k dolgoročni ekonomski učinkovitosti. Tem visokim standardom sledi tudi celotni zakonodajni okvir s področja gozdarstva, za katerega smo odgovorni na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

 

*   *   *

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook