Kmetijstvo objavil

50 LET SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EU – OKROGLA MIZA V ORGANIZACIJA ČZD KMEČKI GLAS

Okroglo mizo o 50-letnici evropske skupne kmetijske politike, ki je potekala v organizaciji Kmečkega glasa na sejmu AGRA v nedeljo, 26. avgusta, je za potrebe sejemskega novinarskega središča povzela moderatorka okrogle mize, novinarka Darja Zemljič:

»Slovensko kmetijstvo prilagodljivo, a naravnano premalo razvojno. Slovenija je svoje kmetijske predpristopne cilje dosegla, na vrsti je kakovostni preskok.

Od  lanske jeseni potekajo pod okriljem Evropske komisije in  Daciana Ciolosa, evropskega sekretarja za kmetijstvo in razvoj podeželja,  prireditve ob 50. jubileju izvajanja evropske skupne kmetijske politike ( SKP),ki  je dobila  formalni in finančni  okvir za uresničevanje  z ustanovitvijo izravnalnega in jamstvenega sklada FEOGA  1962. 

  Temeljni dokument, ki je njen nastanek sploh omogočil, pa je Rimska pogodba

iz leta 1957, najprej  jo je podpisalo  šest evropskih držav, njeni osnovni cilji: večja  pridelava hrane in razvoj kmetijstva, zagotavljanje primerne življenjske in dohodkovne ravni prebivalstvu na podeželju ter dovolj hrane po dostopni ceni mestnemu prebivalstvu pa ostajajo tudi vodilo nadaljnje SKP v obdobju 2014-2020. Z okroglo mizo so ta jubilej obeležili tudi na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni z okroglo mizo  v organizaciji Kmečkega glasa.Z mag Darjo Zemljič  so se sogovorniki:dr. Martina Bavec,  direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu,  prof. dr Emil Erjavec iz Biotehniške fakultete, oddelka za zootehniko, Goran Šoster, koordinator evropske nevladne  mreže  za razvoj podeželja Prepare, in Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice pogovarjali o tem, kako je vključitev v evropsko kmetijsko politiko vplivalo na slovensko kmetijstvo in pred katerimi nalogami je le-to v prihodnjem sedemletnem obdobju izvajanja reformirane SKP.

 Dr. Emil Erjavec kot  eden od  slovenskih pogajalcev za kmetijstvo ob vstopu Slovenije v EU je ocenil, da so bili temeljni cilji pristopnega procesa doseženi-  dohodki v kmetijstvuse niso znižali, a se tudi niso povečali.To vodilo zadnjih deset let pa je vplivalo tudi na posodobitveni ciklus slovenskega kmetijstva, a  evropska sredstva prek razpisov izkorišča le del kmetijstva,  ta pa  zelo uspešno. Iz več kot 2dveh milijard evrov naložb  v zadnjih sedmih letih v kmetijstvo pa smo kljub vsemu pridobili premalo, vsak naložen evro bil lahko bistveno več prinesel, če bi že na začetku  razmišljali bolj razvojno.V naslednjem obdobju  nas čaka  kakovostni preskok iz preveč pragmatične kmetijske politike in brez tega nam tudi vse evropske milijarde ne bodo pomagale.« Slovenski kmetje pa so se preveč prilagodili  pridobivanja neposrednih plačil, ki predstavljajo velik del dohodka kmetijstva, premalo pa razmišljajo o  novih tehnologijah.«

Nizko prehransko varnost je dr. Erjavec označil kot mit, saj se slovenska pridelava po vstopu , razen v prašičereji, ni bistveno znižala, resno pa se bomo lotili prehranske varnosti šele, ko bomo bolje izkoriščali  naravne vire in znanje, kar je mogoče le z razvojnimi projekti.

     Dr. Martina Bavec  je podarila, da je Slovenija drugačna od držav EU, ki imajo največji vpliv   na oblikovanje kmetijske politike in da je prilagojena njihovim interesom, ki jih te lažje uresničijo in uresničijo. Slovenija si želi  podobno kot  manjše članice, ki so se Eu pridružile kasneje, izboriti svoj del pogače, in da za naslednje obdobje ne bi bila bistveno nižja ko v obdobju 2007- 2013. Delež sredstev za kmetijstvo pa se je o vstopu v EU

v primerjavi s tistimi v slovenskem proračunu v letu 2000 praktično potrojil,  kar je bistvena razlika med preteklostjo kljub kritikam na račun vstopa  EU. Sloveniji pa je z ukrepi prvega stebra uspela stabilizirati razmere v kmetijstvu, z  ukrepi razvoja podeželja in okoljskimi ukrepi pa  je dobilo okrog 40 tisoč vanje vključenih kmetij, ki delajo po višjih okoljskih standardih, dodaten vir prihodka. Vendar pa kmetje in tudi porabniki na trgu te dodane vrednosti niso uspeli prepoznati. Za naslednje programsko obdobje pa je prepričana,da ima slovensko kmetijstvo veliko priložnost v trženju  pridelkov skupaj z okoljskimi prednostmi okolja, shem višjih kakovosti  in turizma.Eekološki kmetje pa so najbolj zadovoljni del slovenskih kmetov inpo vstopu v  EU zaslužijo več. Zato je nezaslišano, da v Sloveniji še vedno ni mogoče kupiti   ekološkega prašičjega mesa in drugih  ekološki pridelkov, ki bi jih pridelali slovenski kmetje.

 Cveto  Zupančič, predsednik KG   se je spomnil, da kmetje na vstop v Eu niso bili preveč navdušeni,  primerjali pa so izhodišča za dolgoročni obstoj svojih kmetij , in tudi za naslednje obdobje bodo naredili enako. Kmetovanje je družinska zadeva in politika, tudi nasledniki morajo vedeti, kaj jih čaka, zato je razočaran, da je Eu ukinila ukrep zgodnje upokojevanje kmetov , v naslednjem obdobju, ohranila pa le podporo mladim gospodarjem, saj sta ukrepa medsebojno povezana. Dodal je še, da so kmetje zelo prilagodljivi, usmerijo se  tja, kjer vidijo  perspektivo,za mlade pa je zelo pomembno, da vidijo tudi priložnost dohodka.Goran Šoster,  pa je kot predstavnik nevladnih organizacij predstavil, da imajo le-te v Bruslju bistveno večji vpliv nevladne organizacije zato, ker je politična kultura in demokracij  v zahodnih državah bistveno  bolj razvita. V EU je dal zlasti velik poudarek pri vključevanju organizacij civilne družbe pri oblikovanju nove kmetijske politike sedanji komisar za kmetijstvo Ciolos. Širša družba ima običajno drugačen pogled na kmetijstvo kot sami kmetje, v Slovenijo pa prihaja  razvoj na tem  področju  z zamikom. »

__________________________________________________________

Podrobnejše informacije:

Mateja Jaklič, telefon: 02/5642 112, e-pošta: mateja.jaklic@pomurski-sejem.si

Miran Mate, odnosi z javnostmi, telefon 041 263 107, e-pošta: miran.mate@pomurski-sejem.si

Osvežene informacije: www.pomurski-sejem.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook