Absurdno je, da česen in čebulo uvažamo s Kitajske

RRA severne Primorske skuša s pomočjo projekta Agronet, ki bi povezoval pet držav, spodbuditi samooskrbo. Tako bi namreč pripomogli kmetom in pridelovalcem iz Vipavske doline k bolj organizirani prodaji, saj so ti sedaj prepuščeni le lastni iznajdljivosti.

Čezmejni projekt Agronet bi ponovno povezal pet držav (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Albanija in Italija)  v živilsko predelovalni verigi – od kmetov in predelovalcev do podjetij, logističnih in distribucijskih centrov. Glavni cilj programa Agronet je povečati samooskrbo s hrano.

»Gre za oživitev starih poti in večjo pridelavo kmetijskih pridelkov. Sodelujoče države v projektu so bile vedno povezane med seboj in to bolj, kot so trenutno, kajti te tradicionalne povezovalne poti so se pretrgale. Absurdno je, da, recimo, česen in čebulo uvažamo s Kitajske, čeprav bi ju lahko pridelali doma,« pravi direktor Regijske razvojne agencije (RRA) Severne Primorske Črtomir Špacapan.

Ivan Kodrič s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica pravi: »Kmetijska pridelava se zmanjšuje, večino hrane se uvaža. To se dogaja tudi zato, ker ni organiziranega odkupa in prodaje. V Vipavski dolini, na primer, ni domačega podjetja, ki bi to počelo. Agrogorica tega že dolgo ne počne, prostore v Šempetru je prevzel španski distributer, ki je očitno prepoznal priložnost, težave ima Kmetijska zadruga Vipava. Marsikdo je že opustil kmetovanje, tisti kmetje, ki še vztrajajo, pa povsem upravičeno tarnajo, da so prepuščeni samim sebi. Vsak se mora znajti, kot ve in zna, pridelke večinoma prodajajo sami, zaradi nižjih količin pa dosegajo nižje cene. Prav ustrezna logistika in distribucija bi kmetom bistveno olajšala prodajo in dobavo večjim ponudnikom.«

Oskrbovalni center kot rešitev

V Volčji Dragi (Občina Renče-Vogrsko) načrtujejo zgraditi oskrbovalni center, ki bi odpravil dva problema. »Eden je dnevna oskrba ljudi, drugi pa je razvoj lokalnega kmetijstva. Na območju občine je svoj čas večina ljudi, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, tudi ‘popoldanskim’, imela višek pridelkov. V preteklosti so jih prodajali podjetju Agrogorica, ki je oskrbovalo markete po vsej Sloveniji. Danes teh odkupnih postaj ni več, zaradi česar tudi želja ljudi po obdelovanju kmetijskih površin upada,« pojasnjuje župan Aleš Bucik.

V 4000 kvadratnih metrov velikem oskrbovalnem centru poleg manjše odkupne postaje načrtujejo še hladilnico oziroma zorilnica, tržnica lokalnih produktov, market, lahko še pošta, banka … »Razvojni svet občine je projekt potrdil, aprila ga bomo dali v javno obravnavo. Občina že ima dva hektarja zazidljivih zemljišč, računamo tudi na denar EU,« še pravi Bucik.

 

Organiziran odkup že četrto leto

»Ni res, da na Goriškem ni organiziranega odkupa in prodaje domačega sadja in zelenjave. S tem se resno ukvarjamo že četrto leto. Polavi logistika je slovensko podjetje s slovenskimi zaposlenimi. Že štiri leta imamo v najemu hladilnico KZ Vipava v Šempetru. Lani smo podpisali 150 pogodb o odkupu z domačimi kmeti, večjimi in manjšimi,« pojasnjuje Erik Kovic in dodaja: »Zato me zelo motijo trditve nekaterih veljakov, da odkupnega centra pri nas ni. Naši kmetje, ki so bolj resni, vedo, da je. Lani smo odkupili okrog 60 ton češenj, več kot 150 ton breskev, veliko nektarin, pa kivi, hruške, jabolka. Krompirja smo lani od maja odkupili 160 ton, trenutno še sprejemamo radič. Kupimo praktično vse, kar je na našem območju, če je seveda kvalitetno. Odkup se iz leta v leto veča, lani je bil pravi ‘bum’. Sploh za razmere, ki vladajo na Goriškem. Naše blago pa se proda izključno v Slovenijo, slovenskemu trgovcu.«

Vir:

Primorske novice,  23. marec 2012

Primorske novice,  30. marec 2012

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook