Zanimivosti objavil

Afriški riž – izgubljeni pridelek zasužnjenih Afričanov

Večina sveta riž povezuje z Azijo in kmetijstvom ob rečnih deltah Daljnega vzhoda. Dejansko drug največji pridelek človeštva je iz Azije in 90 odstotkov glavnega vira kalorij za 2,7 milijarde ljudi pridelajo tam. Vendar obstaja tudi afriški riž. V Zahodni Afriki gojijo različico riža že vsaj 1500 let. Nekatere zahodnoafriške države so vse, od antičnih časov prav tako kot azijske, usmerjene v pridelovanje riža. Vendar pa skoraj nihče ni kdaj koli slišal o njihovi vrsti.

Azijski riž je tako napreden, tako produktiven in tako zelo dobro znan, da je bil njegov rustikalen sorodnik potisnjen v pozabo celo v sami Afriki. Danes večina gojenega riža v Afriki so azijske sorte. V resnici »veliki rdeči kljukasti riž Nigerja« upada tako hitro na pomenu in razširjenosti, da na večini območij raste le kot plevel na obrobju njegovega tujega sorodnika.  

Afriški riž (Oryza glaberrima) ima dolgo in omembe vredno zgodovino. Bil je selekcioniran in  osnovan v Zahodni Afriki stoletja preden so kakršne koli organizirane ekspedicije vpeljale azijskega bratranca (Oryza sativa). Verjetno izvira iz poplavnega porečja osrednjega dela reke Niger, od koder so ga predzgodovinski Afričani prenesli na zahodno stran v Senegal, na jug na obalo Gvineje in vzhodno do jezera Čad. In na tem novem »domu«, so ga marljivi ljudje še naprej gojili. Nekaj kmetovalcev Zahodne Afrike, vključno z ljudstvom Jola, ki živi v močvirnatih obalnih območjih Casamance v južnem Senegalu, še vedno goji afriški riž za uporabo v ritualnih kontekstih. Obe vrsti riža so v zadnjem času križali in pridobili obetaven hibrid.

Obstajata samo dve vrsti gojenega riž na svetu: Oryza sativa ali azijski riž in Oryza glaberrima ali afriški riž. Slednji je domoroden v podsaharski Afriki in je bil verjetno udomačen iz divjega prednika Oryza barthii (prej poznan kot Oryza brevilugata) od ljudstev, ki so živeli na poplavnih območjih na okljuku reke Niger pred 2000-3000 leti. Dan danes so afriški riž v Zahodni Afriki povsod nadomestile azijske vrste, katere so na kontitent vnesli Portugalci že v sredini 16. stoletja in avtohtone vrste so tako hitro izgubljale na pomenu

V odsotnosti trdnih arheoloških dokazov, naj bi afriški riž prvotno udomačili v celinskem zgornjem delu delte reke Niger (današnji Mali) pred približno 2000 ali 3000 leti. Dva sekundarna centra diverzifikacije: prvi na obali Gambije, Casamance in Gvineje Bissau, drugi v gozdovih Gvineje med Sierra Leone in zahodno Slonokoščeno obalo.

Dežela, ki ima videz ribnika

Zgodnja kolonialna zgodovina afriškega riža se začne, ko so prvi Portugalci dosegli obalo zahodne Afrike in bili priča gojenju riža na poplavnih ravnicah in močvirjih obale zgornje Gvineje. Po njihovih zapiskih, ki segajo v drugo polovico 15. stoletja in celotno 16. stoletje, so omenjena prostrana polja zasajena z rižem s strani lokalnih prebivalcev in poudarili pomembno vlogo, tega žita v domači prehrani.

Prvi portugalski kronist, ki omenja pridelovanje riža na obali zgornje Gvineje je Gomes Eanes de Azurara leta 1446. Opisal je potovanje peščice ljudi ob obali 60 lige južno od Cape Vert-a, navzdol po reki, verjetno Gambije: »Povedali so, da so našli deželo polno pridelkov, z veliko dreves in bombaža, velika polja zasajena z rižem dežela, ki se jim zdi, kot da ima videz ribnika.«

Nekaj let kasneje 1455, Alvise da Cadamosto potrdi prvotne ugotovitve z omembo pridelovanja veliko sort riža na območju Gambije. Prvi portugalski opazovalci so zelo občudovali avtohtono tehnologijo pridelovanja riža, ki je vsebovala nasipe, presajanje in druge »intenzivne« prakse.

Že leta 1590, naturalist André Alvares d’Almada, rojen v Cabi, nam posreduje poročilo o gojenju riža ob rekah Gambije, Casamance in Gebe. Zapisal je: »v teh krajih se deževno obdobje prične že konec aprila, začetek maja. Črnci pripravijo njihova riževa polja po teh načrtih: gradijo nasipe iz zemlje zaradi strahu pred plimovanjem, vendar kljub nasipom, reke pogosto poplavijo riževa polja. Ko riž vzkali, ga izrujejo in presadijo v zemljo, ki je manj poplavljena, kjer riž potem dozori

Mine skoraj stoletje preden dobimo še eno podrobno poročilo o lokalni praksi pridelovanja riža. Leta 1685, Sieur de la Courbe prečka zaledje med Gambijo in Gvinejo Bissau. V njih piše: »sem videl riževa polja, ki se nahajajo ob reki, prečkajo jih majhne poti od predela do predela, ki preprečujejo, da bi voda odtekala, po deževju sejejo riž, ki raste v vodi.«

Afriški riž so v Novi Svet prinesli v 17. stoletju v času trgovine s sužnji. Še nepredelan riž so trgovci s sužnji kupili v Zahodni Afriki kot zalogo, kasneje pa so na vrtovih novih gospodarjev afriški riž gojili zasužnjeni Afričani. Vse do leta 1690, ko je bil uveden azijski riž, je celotna pridelava riža v Južni Karolini po vsej verjetnosti temeljila na vrsti O. glaberrima.

 

Vir:

http://www.pnas.org/content/99/25/16360.full

http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Botanika%20-%20Organografija,%20list.pdf

http://www.africarice.org/

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook