Zanimivosti objavil

Afriški riž – od setve do žetve

Afriški riž je enoletna trava, ki zraste nekje med 66 in 120 cm visoko. Višina je zelo variabilna. Sušni tipi imajo gladke, preproste bilke, ki lahko tvorijo korenine na spodnjih nodijih in se enostavno razvejajo v lat (cvetni grozd). Plavajoče vrste lahko tvorijo bilke in celo korenine na zgornjih nodijih. Lati so trdi, gladki in kompaktni. Cvetovi so samooplodni, vendar pa je potrebno tudi navzkrižno opraševanje.

Od daleč sta si azijski in afriški riž po videzu podobna. Vendar afriški riž ima pomanjšano listno kožico ali jeziček – ligula (majhne, tanke membrane na dnu lista, kjer se združi steblo). Kompakten lat je manj razvejan. Je popolna enoletnica, ki po nastavitvi semena propade. Azijski riž po drugi strani pa še vedno raste tako, da sta si v pozni sezoni videti presenetljivo drugačna.

Odvisno od sort, je od nevtralno do močno občutljiv na fotoperiodičnost. Povprečne temperature pod 25°C zaustavijo rast in zmanjšajo donose. Pod 20°C so ti učinki še izrazitejši. Dobro uspeva pri temperaturah nad 30°C. Nad 35°C pa plodnost klasov opazno pade.

Majhne morfološke razlike ločijo dve vrsti riža. Na splošno afriški riž ima majhna zrna, ki so hruškaste oblike in imajo rdečo lupino in olivno do črn semenski plašč, ravne late, ki so preprosto razvejani in kratke, zaobljene jezičke. Vendar pa tudi nekatere azijske vrste riža imajo hruškasto obliko zrna z rdečo lupino in nekatere afriške vrste imajo poudarjen ligules.
Tako kot azijskega tudi afriški riž gojijo na tri glavne načine: suha zemlja (ali gorski), neoluščeni- paddy in »plavajoči«.
Suha zemlja
Približno 40 odstotkov pridelave riža v 15 afriških državah pridelovalkah temelji na padavinah kot edini vir vode. Skoraj vse na tem območju pridelujejo azijske vrste, vendar v Zahodni Afriki še vedno gojijo majhno a pomembno količino afriškega riža. Dejansko v nekaterih delih Gane in Toga je glavna prehrana. Sušna oblika uspeva na sončnih legah povsod, kjer deževno obdobje traja najmanj 4 mesece in z minimalno količino padavin 760 mm. Pogosto je v kolobarju s prosom, koruzo, sirkom, sezamom, hibiskusom, črnim fižolom, cassava ali bombažem. Današnje sorte zorijo v 90-170 dneh. Donosi so povprečno med 450-900 kg na hektar, vendar lahko dosežejo do 1.680 kg na hektar.

Neoluščen (paddy)
Približno le šestina pridelanega riža v Afriki je pridelanega z uporabo namakanja. Od tega je 60 odstotkov samo eni državi – Madagaskarju. Močvirnat riž pa vse bolj pogosto gojijo na nekdanjih območjih mangrov v Gambiji, Gvineji Bissau, Gvineji in Sierra Leone in to azijske vrste. Afriški riž lahko gojijo na enak način. Lahko se poseje v vlažno zemljo ali presadi na poljih pod vodo. Te vrste dozorijo v 140-220 dneh. Donos se giblje od 1.000 do 3.000 kg na hektar.

Plavajoče
V celinskih predelih delte reke Niger v Maliju, kmetje gojijo različne oblike plavajočega afriškega riža. Te rastline se izredno podaljšujejo, da ohranjajo glave na površini poplavne vode, kjer cvetijo in osemenijo. Ena vrsta (songhai tomo) lahko zraste v vodi več kot 3 m globoko. Plavajoče sorte lahko gojijo v globoko poplavljenih bazenih, kjer nič drugega ne raste. Pogosto jih pobirajo s pomočjo kanujev. Dozorijo v 180-250 dneh. Donosi so v razponu od 1.000 do 3.000 kg na hektar, odvisno od količine padavin v zgodnji rastni sezoni in morebitne nadaljnje poplave.
Slabe strani afriškega riža
Z afriškim rižem se »rokuje« tako kot z njegovim bolj znanim azijskim bratrancem, vendar ker seme lažje izpade je pri delu potrebna večja pazljivost. Zato so donosi spremenljivi in negotovi. Prav tako ga je težje luščiti.
•    Rastline imajo navadno šibka stebla in pozna sezonska neurja jih lahko včasih poležejo.
•    Današnje rastline navadno spustijo seme ko dozori.
•    Seme se pri grobem ravnanju nagiba k lomljenju na pol.
•    Čeprav samo zrno je vedno bele barve, večina sort ima rdečo luščino.
•    Odstranitev luščine je težavno.
•    V Zahodni Afriki prihaja do obsežnih genetskih interakcij med divjimi in gojenimi afriškimi sortami riža. Mešana populacija, ki nastane je lahko zelo zapletena. Ta nastali plevel okuži riževa polja in predstavlja resenega škodljivca.

V Zahodni Afriki riž gojijo kot glavni pridelek za 10-15 milijonov ljudi, ki živijo vzdolž obale od Casamance v Senegalu na okljuku reke Bandama na Slonokoščeni obali. Poleg tega, je riž pomemben, vendar ne prevladujoč pridelek v sušnih predelih savanske cone od reke Senegal do jezera Čad.
Kaj se bo v prihodnosti dejansko dogajalo s tem zanimivim afriškim žitom je odvisno predvsem od posameznih pobud, večina v Afriki sami.  

Vir:
http://www.pnas.org/content/99/25/16360.full
http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Botanika%20-%20Organografija,%20list.pdf
http://www.africarice.org/

M.V.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook