Zanimivosti objavil

Agave

Agave so sukulenti (sočnice). To so rastline, ki imajo v steblih, listih
ali koreninah mesnata tkiva, v katerih shranjujejo vodo. Agave niso
trajnice ampak vednozelene večletnice, kajti cvetijo le enkrat, naredijo
plodove in potem odmrejo. Njihovo naravno področje je Mehika, južni in
zahodni del ZDA in osrednji in tropski del Južne Amerike. V preteklosti
so v to skupino uvrščali 166 vrst, danes je poznanih 208 vrst agav.
Ločimo jih po obliki listov in višini. Najmanjše so visoke približno 30
centimetrov in zacvetijo po petih do desetih letih, višje vrste pa so
visoke do pet metrov in zacvetijo šele po 20 oziroma 40 letih. Sprva so
agave uvrščali v družino lilijevk (Liliaceae), vendar so fito-genetske
raziskave DNA pokazale, da ne sodijo tja. Po novi razvrstitvi sodijo v
družino agavovk (Agavaceae).

Pozor agava ni aloja! Čeprav na prvi pogled izgledata zelo podobni, v
resnici sta to precej oddaljeni sorodnici. Agave so izjemno lepe okrasne
rastline, ki rastejo v obliki rozete, iz katere izraščajo trdi in zelo
vlaknasti listi, ki se končajo z dolgo, ostro bodico. Uporablja se lahko
v industrijske namene; iz nje izdelujejo alkoholne pijače (tequila,
mezcal), vrvi, preproge in hvarsko čipko, ki jih v benediktinskem
samostanu oblikujejo iz agavovih niti. Manj privlačne a precej bolj
koristne, so rastline iz rodu aloje (izvira iz južne Afrike,
Madagaskarja in BIižnjega vzhoda). Iz aloje vere se pridobivajo geli
proti opeklinam, iz nje izdelujejo tudi zdravilne napitke in kreme.
Agave so tudi v sorodu z rodom juk. Juke so doma v sušnih predelih
Severne, Srednje in Južne Amerike in Karibov. Razraščajo se kot drevesa
ali grmi, krasijo jih mečasto oblikovani šopasti zeleni listi, včasih
razvijejo tudi bela latasta socvetja. Vse tri rastline pa s kaktusi
nimajo nič skupnega, razen tega do so vsi predstavniki ljubitelji suše
in peska.

Po vsej verjetnosti so agave v Evropo prinesli prvi španski in
portugalski raziskovalci, vendar se je njihova priljubljenost razširila v
19. stoletju, predvsem z zaslugo tedanjih zbirateljev. Najpogosteje
gojene vrste agav so:

Agave americana doma iz tropske Amerike, znana pod imenom stoletna roža,
maguey (v Mehiki) ali ameriška aloja. Ime stoletna roža se nanaša na
dolgo obdobje preden rastlina zacveti, čeprav je čas cvetenja predvsem
odvisen od kondicije same rastline, rodovitnosti tal in klime. V Evropo
je bila prinešena v sredini 16. stoletja.

Agave attenuata doma iz osrednje Mehike vendar redka v naravnem okolju.
Poznana tudi kot levji rep, lisičji rep ali labodji vrat imeni, ker za
razliko od večine vrst agav ima ukrivljeno cvetno steblo. Ker nima bodic
na koncu listov je primerna za zasaditev zraven pešpoti.

Agave angustifolia (ali karibska agava) je doma iz Mehike. Uporabna je
kot okrasna rastlina. Iz nje pridobivajo alkoholno pijačo mezcal.

Agave tequilana bolj znana kot modra agava, mezcal ali maguey. Raste na
nadmorski višini 1500 m na peščenih tleh. Je gospodarskega pomena za
državo Jalisco (Mehika), kajti modra agava je osnovna sestavina za
priljubljeno žgano pijačo Tequila. Za pridobitev tega imena mora biti
pijača proizvedena v Mehiki in sicer mora vsebovati vsaj 51% destilata
agave. K temu se lahko primeša še koruzni sirup ali sladkorni trs.
Obstaja še agavin sirup z dodatkom karamela za boljši okus. V tem
primeru govorimo o mešanici. Povprečna vsebnost alkohola v tequili se
giblje med 38 in 40 % in je prva destilirana alkoholna pijača, ki so jo
proizvajali v Ameriki. Zaradi tega je dobila status avtohtone pijače na
ameriški celini. Proces staranja v hrastovih sodih daje žganim pijačam
rjavkasto-rumeno barvo, katere odtenek je odvisen od dolžine staranja.
Najbolj znan koktajl iz tequile je Margarita.

Mazcal je destilat maguey-a oziroma agave. Ko ta doseže starost 6-8 let
rastlino obsekajo, tako da ostane samo sredica. To potem razsekajo in
kuhajo dokler ne postane sladka masa. Sledi maceracija (3-15 dni). Po
končanem vretju sledi destilacija. Da izboljšajo okus ponekod v
steklenico dodajajo črve. Gusano rojo (črv v španščini) je pravzaprav
ličinka metulja Agavis Hypopta, ki živi na agavi. Najbolj tradicionalen
Oaxaca način pitja mazcala je »na eks«, s krožnikom ocvrtih ličink s
čilijem, sol in rezino limete. Za začetnike je okus lahko neprijeten,
oster in povzroči kašelj. Mazcal je priljubljen v severnem delu Mehike,
kjer ga pijejo pred zajtrkom. Prepričani so da pomaga pri hipertenziji,
sladkorni bolezni in da deluje kot afrodiziak. Mazcal v Združenih
državah Amerike ni dosegel tistega ugleda kot tequila zaradi značilnega
dimljenega okusa.

Povsem zmotno je mišljenje, da se nekatere vrste tequile prodaja s črvom
v steklenici. To je značilno za mazcal iz območja Oaxaca, kjer
prodajajo mazcal con gusano in še to od 40-ih let prejšnjega stoletja
kot tržno posebnost.

Viri: http://www.succulent-plant.com/families/agavaceae.html
http://en.wikipedia.org/wiki/Agave

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

3

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook