Poljedelstvo objavil

AJDA-KORISTNA ZA KMETA, ODLIČNA ZA ČEBELE, ZDRAVA ZA VSAKOGAR

V Pekarni Grosuplje je 9. oktobra v organizaciji Čebelarske zveze Slovenije potekala novinarska konferenca na temo ajde. Na konferenci so poleg Boštjana Noča predsednika ČZS sodelovali tudi g. Branko Ravnik državni sekretar za kmetijstvo, mag. Dejan Židan predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, Igor Hrovatič direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije – sekretarka sekcije za mlinarstvo in pekarstvo, mag. Jana Ramuš, Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, akademik prof. dr. Ivan Kreft, Biotehniška fakulteta. Beseda je tekla o koristnosti sejanja ajde in o projektu Čebelarske zveze Slovenije, Javne svetovalne službe v čebelarstvu Promocije sejana medovite ajde in uživanja izdelkov iz ajde, ki poteka v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, projekt pa podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

 

1. Predstavitev projekta Promocija sejanja medovite ajde in uživanje izdelkov iz ajde – Boštjan NOČ, predsednik ČZS

 

Ajda medi v času, ko v naravi ni drugih virov za čebele, zato lahko pomaga pri preživetju čebeljih družin. Avgusta in septembra spodbuja matice k zaleganju, hkrati pa si čebele na ajdi lahko naberejo del zimske zaloge, kar pripomore k boljši prezimitvi čebeljih družin. Boljša prezimitev čebeljih družin, pripomore k ohranjanju čebel, s tem posredno pa k ohranjanju okolja, saj se bi brez čebel hitro porušilo ravnovesje v naravi. Glavnega pomena sejanja ajde za čebelarstvo torej ni ajdov med, temveč dejstvo, da ajda lahko pomaga pri preživetju čebeljih družin.

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), Javna svetovalna služba v čebelarstvu (JSSČ) zato v letošnjem letu organizira projekt »Promocija sejanja medovite ajde in uživanje izdelkov iz ajde«. K projektu smo seveda povabili Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije kot predstavnico kmetov, torej tistih, ki ajdo sejejo in pa Gospodarsko zbornico Slovenije – Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) kot predstavnico odkupovalcev iz ajde. Cilj projekta je vzpostavitev verige od kmeta do odkupovalca ajdovega zrnja in moke. ČZS pa s pomočjo promocijskih zgibank in drugih promocijskih projektov, kot je sejem Narava in zdravje, Dan apiterapije v Maribor spodbuja uživanje izdelkov iz ajde pridelane v Slovenije, saj bo povečano povpraševanje izdelkov iz lokalno pridelane ajde spodbudilo pridelovalce ajde v Sloveniji k večjemu sejanju te rastline.

 

 

2. KGZS skupaj s ČZS, MKO in ZKŽP podpira pobudo za povečanje obsega pridelave ajde v Sloveniji – Igor HROVATIČ, direktor KGZS

 

Večino ajde oziroma ajdove moke za peko kruha uvažamo, kmetje pa se zaradi neorganiziranega odkupa ne odločajo za pridelavo ajde v večjem obsegu.

(Grosuplje, 9. oktober 2012) – Na današnji tiskovni konferenci je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) podprla projekt promocije gojenja medovite ajde in uživanja izdelkov iz ajde. V zadnjih letih se je obseg površin z ajdo v Sloveniji sicer povečal z 809 ha v letu 2007 na 1180 ha v letu 2011, ko smo pridelali 1245 t ajde (vir: SURS), vendar so te količine premajhne za zadostitev slovenskih potreb. Večino ajde oziroma ajdove moke za peko kruha uvažamo, kmetje pa se zaradi neorganiziranega odkupa ne odločajo za pridelavo ajde v večjem obsegu. Nujno je, da se povežejo vsi deležniki, ki lahko pripomorejo k ureditvi razmer na področju pridelave ajde v Sloveniji.

V juniju 2012 so se sestali predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), da bi se dogovorili o možnostih povečanja površin z medovito ajdo v Sloveniji. Strinjali so se, da je takšen projekt zanimiv tako za kmete in čebelarje na eni strani kot za živilsko-predelovalno industrijo in potrošnike na drugi strani. Naklonjenost projektu so nakazali tudi predstavniki Sekcije mlinarstva in pekarstva v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO).

Poleg pomena v prehrani ima ajda pomen tudi v ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilna rastlina in čebelja paša. Lahko jo sejemo kot glavni ali strniščni posevek. Za setev izbiramo med kakovostnimi slovenskimi sortami kot so Darja, Siva, Črna gorenjska in Čebelica. Vključevanje ajde v kolobar predstavlja številne prednosti za posevke, ki ajdi sledijo. Ajda preprečuje razrast plevelov, zato po spravilu zapusti njivo čisto. Prav tako ajda zmanjšuje populacijo talnih škodljivcev. Ajda je hitro rastoča poljščina, ki lahko predstavlja drugi pridelek na isti površini, zato je vključitev ajde v kolobar tudi ekonomsko upravičena. Ajda je poljščina, ki je zaradi skromnih potreb po hranilih, učinkovitega delovanja proti zapleveljenosti in manjši občutljivosti na bolezni in škodljivce primerna tudi za ekološko pridelavo.

V okviru dosedanjih aktivnosti je KGZS sodelovala na okrogli mizi v Gornji Radgoni ter pri pripravi promocijskega gradiva na temo gojenja ajde, njene uporabnosti in jedeh, ki se iz ajde lahko pripravijo. Z namenom vzpostavitve usklajene tehnologije pridelave, so na KGZS pripravili tudi tehnološka navodila za gojenje ajde z izborom priporočenih sort. Ajda je poljščina, ki je zaradi skromnih potreb po hranilih, učinkovitega delovanja proti zapleveljenosti in manjši občutljivosti na bolezni in škodljivce primerna tudi za ekološko pridelavo.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije se zavzemajo za vzpostavitev trajnega poslovnega odnosa med pridelovalci, čebelarji in kupci ajde, kar bi omogočilo proizvodnjo za znanega kupca po vnaprej dogovorjenih cenah in tehnologiji pridelave. Nadaljnje aktivnosti deležnikov bodo usmerjene v pridobitev podatkov o potrebnih količinah ajde za slovensko živilsko-predelovalno industrijo, odkupnih cenah in možnostih organiziranega odkupa, pripravo kalkulacij lastne cene ajde in usmerjanje pridelovalcev v povečanje površin z ajdo preko dela kmetijske svetovalne službe in ukrepov skupne kmetijske politike.

Dodatne informacije: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Igor Hrovatič, kgzs@kgzs.si, tel. 01 51 36 700

 

 

3. Vloga GZS-ZKŽP pri omenjenem projektu – mag. Jana RAMUŠ, sekretarka sekcije za mlinarstvo in pekarstvo pri GZS-ZKŽP

 

Podjetja, ki se ukvarjajo z mlinarstvom kupijo na domačem trgu vso razpoložljivo ajdo, ki je naprodaj. Mlinarska industrija za svoje potrebe potrebuje cca. 700 ton ajde. Od tega jo mora slabo polovico uvoziti in sicer največ iz Madžarske, Avstrije, Češke in Ukrajine.Vsako povečanje razpoložljive ajde na domačem trgu je za slovensko mlinarsko industrijo močno zaželeno zato v celoti podpira vse predlagane aktivnosti, ki so se začele pri promocije ajde v letošnjem letu. V kolikor bo potrošnik izkazal večje zanimanje po ajdi in izdelkih iz nje oziroma si bo znal sam pripraviti iz nje okusne jedi bo to vzpodbudilo porabo ajde v celotni verigi.

 

 

4. Ukrepi MKO za sejanje medovite ajde – Branko Ravnik, državni sekretar za kmetijstvo

 

Državni sekretar Branko Ravnik je povedal, da MKO v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 že izvaja nekatere podukrepe, ki vzpodbujajo tudi kolobarjenje medovitih rastlin, na primer ajde. Ukrepi kmetijske politike so prostovoljni, nabor obstoječih ukrepov pa je dovolj širok, da sledi tudi ciljem spodbujanja vključevanja medovitih rastlin v kolobar. Za vse kmetijsko okoljske podukrepe pa je značilno, da posebno skrb namenjajo prav ohranjanju biotske raznovrstnosti, uravnoteženi prehrani rastlin in s tem rodovitnosti tal ter preprečevanju erozije in posebno vplivajo tudi na varstvo in preživetje čebel. Setev ajde se spodbuja preko podukrepa integrirano poljedelstvo, poleg tega pa tudi preko podukrepov Ohranjanje kolobarja ter Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (podpora se neposredno namenja sortam ajde Darja, Siva, Črna gorenjska in Čebelica). Posredno se pridelava ajde spodbuja še s podukrepoma Ekološko kmetovanje in Pokritost tal na vodovarstvenem območju. »V letu 2012 je okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil na razpolago tudi nov podukrep Neprezimni posevki, ki ga je država uvedla tudi zaradi zagotavljanja čebelje paše v poznem poletju oz. v zgodnji jeseni«, je še dodal državni sekretar.

 

5. Pomen sejanja ajde za slovensko kmetijstvo – mag. Dejan Židan, predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje

 

Slovensko kmetijstvo se v časih krize in negotovosti sooča z velikimi izzivi. Slednji od nas terjajo premislek o novih poteh slovenskega kmetijstva, da bo iz krize prišlo kot zmagovalec, z novimi koncepti, novimi idejami ali z obuditvijo že starih preverjenih praks. Med te prav gotovo spada pridelovanje ajde.

Po koroškem po kranjskem že ajda zori” je med prebivalci Slovenije poznana narodna pesem iz katere sledi spoznanje, da ima proizvodna ajde na slovenskem svojo tradicijo, ki pa je skozi leta žal močno zbledela. Podatek, da je bila leta 2011 ajda v Sloveniji pridelana na 1189 ha predelovalne površine, ni ravno vzpodbuden, če vemo, da imamo v Sloveniji idealne razmere za njeno pridelavo.

Vzpodbuda k večanju pridelovalnih površin pa bi morala biti povprečna letna odkupna cena, ki je leta 2011 znašala največ med vsemi žiti (698,4 eur/t). Proizvodnja ajde ima sicer nizke stroške, kajti ajda je strniščni posevek, ki ne potrebuje škropljenja in gnojenja. Slednjemu, ekonomskemu vidiku predelave pa sočasno pritrjuje tudi ekološki, kar je nezanemarljivo tudi z vidika potrošnika, ki postaja vse bolj informiran in izbirčen. Ajda in izdelki pridelani iz nje so prav gotovo prava izbira pri nakupu varne, z vlakninami in drugimi hranljivimi snovmi obogatene hrane.

 

 

6. Pomen uživanja ajde v zdravi prehrani – akademik prof. dr. Ivan Kreft, Biotehniška fakulteta

 

Pomen ajde v sodobni prehrani

  • Živila iz ajde imajo počasi prebavljiv škrob, kar je ugodno za ljudi z diabetesom.
  • Ajda nima glutena in je primerna za ljudi s celiakijo.
  • Ajda je bogata z elementi v sledovih (cink, železo in drugi) ter z antioksidanti (zlasti rutin in drugi flavonoidi).
  • Ajda ima uravnovešeno aminokislinsko sestavo beljakovin, njene beljakovine skupaj s počasi prebavljivim škrobom prispevajo k nižanju holesterola v krvi (raziskava G. Wieslander in sodelavcev, objavljena leta 2011 v Tohoku Journal of Experimental Medicine, Japonska).
  • Ajdov med je posebej bogat z antioksidanti in mineralnimi snovmi.

 

Drugi pomeni ajde

Poleg prehranske vrednosti je v sodobnem kmetijstvu ajda pomembna za ekološko pridelavo, saj nima škodljivcev in niso potrebna kemična sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Ajda je skromna rastlina, ne zahteva gnojenja, ima sposobnost izpodrivanja semenskih plevelov.

Cvetoča ajdova polja so bila nekoč značilnost slovenske krajine. V nekaterih krajih, na primer zlasti pri Lendavi v Prekmurju, v okolici Lenarta v Slovenskih goricah in v okolici Šentjerneja na Dolenjskem ponovno sejejo ajdo.

Vrača se že tudi tatarska ajda, ki je v primerjavi z navadno ajdo bolj odporna na vremenske neprilike in ima še več antioksidantov kot navadna ajda.

Avgusta 2013 bo v Laškem 12. mednarodni znanstveni simpozij o ajdi. V času simpozija bo v Šentjerneju II. WORLD BUCKWHEAT SUMMIT (II. Svetovni vrh o ajdi) z udeležbo mednarodno znanih mlinarjev, pekov in restavraterjev ter demonstracijo priprave ajdovih jedi, značilnih za Slovenijo, Švico, Italijo, Švedsko in Japonsko.

 Predsednik Čebelarske zveze Slovenije se gostitelju Pekarni Grosuplje zahvaljuje za možnost organizacije konference v njihovih prostorih torej na mestu, kjer se dejansko izdelki iz ajde tudi proizvajajo. Posebej se jim zahvaljuje za voden ogled proizvodnje kruha v njihovi pekarni in za odlično pripravljeno degustacijo ajdovih pekovskih izdelkov in jedi iz ajde, ki jih je pripravilo Mercator gostinstvo z Andrejem Kuharjem. Udeleženci so lahko spoznali široko uporabo ajde v kulinariki, ki obsega tako peciva kot glavne jedi, med drugimi so lahko pokusili bline z mariniranim lososom in kislo smetano, ajdovo kašo s svežimi jurčki, ajdove polpete z zelenjavo, popečen ajdov kruh obložen s solato rdečega zelja in pečeno šunko, krvavice z ajdo in kislo repo, ajdove žgance z ocvirki, ajdove krape, ajdove tortice s pomarančo in jogurtom, ajdove palačinke s slivovo marmelado in kislo smetano pa tudi domači ajdov kruh, ajdove palčke, ajdov žepek s slanim skutnim nadevom in ajdove matevžke.

 

* * *

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook