Zanimivosti objavil

Akcija – Pomagajmo žabicam čez cesto 2011

Prvi dan pomladi je že za nami, vendar
se je narava počasi prebujala tudi že kakšen dan prej.  Seveda
človeškega koledarja se ne drži preveč in prvi spomladanski cvetovi so
nas že pozdravili.

To obdobje je tudi čas prvih selitev dvoživk iz zimskih prezimovališč na
vodnata območja ali mrestišča, kamor dvoživke kot so žabe, pupki in
krastače odložijo skupke jajčec oziroma mreste. Vsako leto znova
prepotujejo dolgo pot na kateri so primorane prečkati cesto ali več
cest, ki so za dvoživke v večini usodne. Namesto, da bi se ogrožene
živali v svojih poletnih prebivališčih razmnoževale in preživele poletni
čas v  miru, svojo pot predčasno zaključijo v marcu prav pod
avtomobilskimi kolesi.

Za začetek selitve dvoživk je potrebno upoštevati nekatere vremenske
pogoje.  Vlažno oziroma deževno vreme skupaj s temperaturo nad 50C
je prvi znak, da se bo pričela vsakoletna selitev proti mrestiščem v
večernih oziroma nočnih urah. Natančen pričetek selitve seveda ni mogoče
predvideti, kajti če je zima mila se spomladanska selitev prične
predčasno, navadno pa poteka v prvi polovici marca. V primeru vetrovnega
vremena se selitev ustavi.

Pri sami selitvi na vodnata območja lahko žabicam pomaga tudi človek.
Društvo Žverca v sodelovanju z ostalimi organizacijami že četrto leto
zapored v akciji Pomoč žabicam prostovoljno pomagajo dvoživkam pri
varnem prečkanju cest. Letos je akcija potekala v sodelovanju z Zavodom
za varstvo narave, kajti natančno število dvoživk bo pripomoglo k
načrtovanju podhodov, kjer prihaja do množične selitve. Na njihovi
spletni strani http://www.zverca.si/, si lahko preberete vse, kar bi vas lahko zanimalo v zvezi z akcijo.

Akcija poteka po vsej Sloveniji. Kdor bi rad pomagal dvoživkam lahko na spletni strani: http://www.bodieko.si/zabice-2011  ogleda lokacije akcij in se pridruži najbližji.
Ogroženost dvoživk v Sloveniji

V Sloveniji so vse živeče dvoživke uvrščene na seznam ogroženih
živalskih vrst. Do tega rdečega seznama pa so pripeljali naslednji
vzroki:
* nenadzorovana urbanizacija
* intenzivno kmetijstvo
* razvoj infrastrukture in povečan promet
* regulacije vodotokov, čiščenje in izsekavanje vegetacije na bregovih vodotokov
* sprememba rabe in ureditve naravovarstveno pomembnejših gramoznic in glinokopov
* zasipavanje in izsuševanje mokrišč
* nevzdrževanje, zaraščanje in uničevanje mlak in kalov
* naseljevanje tujerodnih in invazivnih živalskih in rastlinskih vrst
* onesnaženje voda

Dvoživke so koristne živali
Navadna krastača (Bufo bufo) se na gredicah vrtov počuti kot
»doma«. Ponoči, ko se odpravi na lov na svoji poti pospravi
marsikaterega polža lazarja (tistega brez hišice). Predvsem dejavne so
samice krastač, ker so večje od samcev. V tujini so to njihovo lastnost
izkoriščali že stoletja nazaj. Na vrtove jih privabljajo tako, da jim
postavijo posebne hišice in priskrbijo varen prostor za prezimovanje. Če
je pri svojem delu ne motimo bo ostala zvesta svojemu domu in uslugo
vrnila tako, da bo poleg polžev očistila še ogrce iz gredic.

Tudi ostale dvoživke imajo svoje pozitivne adute. Pupki se prehranjujejo
z ličinkami komarjev, vse žabe imajo na jedilniku žuželke in ogrce. V
primeru, da nam vremenoslovci zagodejo pri napovedi vremena nam bo
priskočila na pomoč zelena rega, saj je poznana tudi kot vremenska
žabica!

Vir:
http://www.zverca.si/pomagamozabicam/hrase2011/735-pomagajmo-abicam-2011.html
http://www.bodieko.si/zabice-2011

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook