Konjeništvo objavil

Akhal Teke – zadnja kaplja najčistejše krvi

Akhal teke je zelo stara in najčistejša pasma konj na svetu. Konji te pasme so izjemno dragoceni in so brez vsake primerjave s vsemi ostalimi konji, ki nam jih je zgodovina zapustila.  Lepota, lesk, ljubezen, prijateljstvo, pravičnost, inteligenca, uravnovešenost, vzdržljivost, prilagodljivost, izjemna učljivost, gracioznost, veliko srce in še marsikatera druga vrlina odlikuje to, kar 4000 let staro pasmo, ki je hkrati najstarejša polnokrvna pasma konj na svetu.

Akhal Tee je zadnja kaplja popolne in čiste krvi in hkrati prednik vseh drugih pasemskih konjev. Dlaka tega konja je nežno kovinskega leska, najbolj je značilen zlati lesk, ki ga pri drugih konjih ne opazimo. Griva in rep sta skromna, grive včasih sploh ni, a njegova žima je kakor svila. Arheološke raziskave v bližini Ašhabada, glavnega mesta Turkmenije, majhne državice, ki je bila nekoč del Sovjetske zveze potrjujejo, da je že pred 2000 leti pred našim štetjem tam galopiral in živel konj, ki je bil izjemno podoben današnjemu Ahaltekincu in Arabcu le, da je bil nekoliko manjše rasti. Že v tistem davnem času je bil to izjemno cenjen konj po vsej Evraziji, v prvi vrsti zaradi svojega leska, lepote pa tudi moči so ga imenovali tudi »sinji konj«. Turkmenskega konja so poznali na Kitajskem, v Indiji in celo v Egiptu ter ga uporabljali pri rejskih križanjih in pri izboljšavah nekaterih drugih pasem. Njegovi prvi rejci so bili svobodni, hrabri in ponosni vojščaki plemena Teke. Beseda »Ahal« je povzeta po oazi z istim imenom, krajem, kjer so Tekalci živeli. Od tod pa izhaja tako nenavadno muslimansko ime pasme. Ahaltekinec je imel pomembno vlogo pri drugih polnokrvnih konjih, to sta Arabec in Anglež, še v današnjem času pa ga uporabljajo za osveževanje različnih pasem konj, pa tudi za najčistejše pasme. Vsi rejci, ki poznajo in tudi uporabljajo to izjemno pasmo pa znajo povedati, da pri kateremkoli križanju vedno izgubi nekaj popolnosti, je pa tudi res, da vsaka druga pasma s tovrstnim križanjem mnogo pridobi. Vroča poletja, mrzle zime, drastične temperaturne spremembe preko noči, nenehne vojne plemena Teke  so pogojevale nastanku tega izjemnega konja, ki se popolnoma razlikuje od vseh drugih pasem. Konj pasme Akhal Teke je zaklad avtonomne stepsko puščavske krvi, ki lahko za izboljšavo uporablja le svojo lastno kri in seveda neizmerno ljubezen rejca. To so konji, ki so izjemno pogumni, vzdržljivi in pogumno prenašajo tudi bolečine in hude rane. Ahaltektinec je konj, ki v primeru, ko ga ne ljubiš ali mu vsakodnevno ne daješ dovolj pozornosti popolnoma izgubi tako svoj sijaj in značilen lesk ter vso mistično lepoto, šarm in vso voljo za sodelovanje.

In še drobna zanimivost:

Aleksander Veliki jih je svoj čas cenil zaradi njihove hitrosti in vzdržljivosti, zdaj pa prav te čistokrvne konje po predsedniškem odloku pripravljajo za lepotna tekmovanja.
Predsednik Kurbanguli Berdimuhamedov, ki uživa vsa pooblastila v tem puščavskem 5-milijonskem ljudstvu in slovi po svojem navdušenju nad konji, je dejal, da bi morali državna lepotna tekmovanja za staro pasmo Akhal teke prirejati vsakega aprila. Najboljše konje iz pasme, ki jih odlikujejo svetleča dlaka, dolgi elegantni vratovi in noge in ki jih označujejo kar za “krila Turkmencev”, bodo izbrali “za promocijo sijaja nebeškega tekmovalnega konja po vsem svetu”, še piše v odloku.

 

Viri: http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/kateri-konj-je-najlepsi-v-dezeli-turkmenski/250520

         Iztok Humar: Njegovo Veličanstvo konj

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook