Zanimivosti objavil

ALI BI LAHKO PRIŽGALI SVEČO MANJ? PREDNIKI VAM NE BODO ZAMERILI, POTOMCI VAM BODO ZA TO HVALEŽNI

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ob prihajajočih dneh spomina na mrtve nadaljuje z navajanjem ljudi k razmišljanju o nastajanju odpadkov. Samo lani smo v Sloveniji  zbrali več kot 2,5 ton odpadkov, ki so ostali za izgorelimi nagrobnimi svečami. Zato bomo tudi letos ponovili vprašanje Bi prižgali letos svečo manj? In dodali: Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni.

 

Ne le naša, prednostna naloga celotne Evrope v ravnanju z odpadki je preprečevanje njihovega nastajanja. Na drugem mestu je priprava odpadkov za ponovno uporabo, sledi recikliranje ter druga predelava, npr. energetska predelava, in šele na zadnjem mestu je odlaganje.

V Sloveniji prižgemo vsako leto izredno veliko nagrobnih sveč – po zadnjih podatkih med 6.000 in 7.000 t. Skupaj z Avstrijci in Poljaki sodimo v sam vrh EU. Že pred leti je bil zaznan okoljski problem zaradi (ne)ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, saj so se v preteklosti večinoma odlagale. Poleg tega, da odlaganje odpadkov pomeni trajno izgubo virov, imajo odlagališča velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij so odvisni od lastnosti in sestave odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in lokacije odlagališča.

Da bi zagotovili njihovo ločeno zbiranje, ter preusmeritev od odlaganja v recikliranje in druge načine predelave je Vlada RS, leta 2008, sprejela Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami. Zagotavljanje recikliranja odpadnih materialov iz nagrobnih sveč namreč prispeva k ohranjanju naravnih virov in preprečevanju emisij v okolje zaradi nevarnih snovi, ki nastajajo pri razpadanju ali sežiganju PVC, ki je (vsaj v Sloveniji) najbolj uporabljan material za izdelavo ohišij nagrobnih sveč.

 V letu 2011 je bilo danih na trg približno 6,.3 ton nagrobnih sveč. Po podatkih Agencije za okolje smo zbrali  2.660.170 kg odpadkov izgorelih nagrobnih sveč, ki so bili predobdelani po postopkih, v katerih se izločijo odpadne elektronske nagrobne sveče, odpadki, ki niso odpadne nagrobne sveče in ostalo. Recikliralo se je 1.018.279 kg odpadkov izgorelih nagrobnih sveč.

Kljub temu, da je recikliranje eden od zaželenih načinov ravnanja z odpadki, je v skladu z Direktivo o odpadkih glavna prioriteta EU, torej tudi Slovenije, preprečevanje nastajanja odpadkov, potem sledi priprava odpadkov za ponovno uporabo, pa recikliranje in drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava), odlaganje odpadkov pa je najmanj zaželeno ravnanje z odpadki.

Poglavitni cilj vsake politike ravnanja z odpadki je zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje. Vzporedno s tem gredo prizadevanja za zmanjšanje uporabe virov in ozaveščanja, da je na lestvici ravnanja z odpadki na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov. To pa zahteva spremembe v našem razmišljanju in navadah, saj pri kupovanju izdelkov običajno ne pomislimo koliko tega nakupa bo končalo med odpadki. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Premik od potrošniško naravnane k trajnostni družbi je mogoč le postopoma, saj je najbolj učinkovit način za zmanjševanje količine odpadkov spreminjanje naših navad. Pomembno je, da ob svojih nakupih in drugih dejavnostih pomislimo tudi na to, koliko odpadkov bomo s tem naredili. Pri nakupu pazimo na rok uporabe, izbiramo izdelke za večkratno uporabo ali z dolgo življenjsko dobo, brez nepotrebne ali s povratno embalažo, ne kupujmo vsakič novih modelov, ampak premislimo o uporabni vrednosti izdelkov, ki jih že imamo doma, in podobno.

Z akcijo, v kateri sprašujemo, ali bi lahko prižgali svečo manj, želimo, da ob izdelkih, ki jih kupite pomislite tudi nastajanje odpadkov. Najbolj učinkovit način za zmanjševanje količine odpadkov je namreč spreminjanje svojih navad. »Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni.«

MKO


Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook