Zanimivosti objavil

ALI JE V BIOPLINARNAH PRIHODNOST?

Razvojna agencija Sinergija je danes na sejmu AGRA pripravila forum na temo Ali je v bioplinarnah prihodnost.

Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije je na forumu dejal, da je proizvodnja in izkoriščanje bioplina pomembno predvsem zato, da s tem zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov v kmetijstvu. Po njegovem je namreč osnovni namen in smisel bioplinskih elektrarn predelava živalskih gnojil v plin in naprej v energijo, namesto da bi se z razpadanjem gnoja in gnojevke metan sproščal v ozračje. Delovanje bioplinskih elektrarn pa ne bi bilo ekonomično brez subvencioniranega odkupa električne energije. V Sloveniji je tačas zgrajenih 24 bioplinskih elektrarn z 28 megavati električne moči. V letu 2011 je država za subvencioniran odkup elektrike iz teh naprav namenila 19,4 milijona evrov. Po študiji Petra Pšakerja iz leta 2010 naj bi bilo v Sloveniji dovolj razpoložljivih živalskih gnojil in rastlinske biomase v najslabšem primeru za 86 MW moči, v najboljšem pa za več kot 147 MW.

Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno vzpodbujati gradnjo malih naprav na kmetijah, ki imajo dovolj lastne odpadne biomase in gnoja.

Aleš Zver iz Keter Organice je dejal, da je možnosti za delovanje bioplinskih elektrarn veliko, saj je poleg živalskih gnojil in gojene rastlinske biomase s polj povsod veliko biorazgradljivih ostankov, ki bi jih lahko uporabili za delovanje naprav in pridobivanje energije. Težava pa je birokratske narave, saj je treba za vsako novo vrsto bioloških odpadkov pridobivati novo okoljevarstveno dovoljenje, ki traja nerazumno dolgo. Tako sedaj ostanki hrane, živila s pretečenim rokom trajanja, ostanki iz živilskopredelovalne industrije, blato iz čistilnih naprav in drugi biološki ostanki namesto v bioplinarnah končajo v kompostarnah ali kje drugje. Bioplinske naprave pa so po njegovem pravzaprav čistilne naprave, ki biološke ostanke varno predelajo na tak način, da je ob tem z nastalo energijo mogoče še zaslužiti. Ovire nasprotnikov bioplinarn so samo namišljene, saj na primer hrup, smrad ali izpusti formaldehidov nikjer ne presegajo zakonsko določenih meja. Biomase je za sedaj dovolj, zato bi bilo dobro, če bi bioplinsko elektrarno dobila vsaka slovenska občina ali celo vas, je zaključil.

Lastnik dveh bioplinarn v Dobrovniku Branko Gjerkeš pa je zagotavljal, da bioplinarne v Sloveniji nikakor ne konkurirajo proizvodnji hrane. Če pa bi lahko zbirali in uporabljali vse biološke odpadke, za delovanje naprav sploh ne bi bilo treba uporabljati pridelka s polj.

Janez Petek iz Lokalne energetske agencije za Podravje pa je izpostavil predvsem negativne plati gradnje velikih bioplinskih elektrarn: le redke naprave prodajajo ali kako drugače izkoriščajo tudi odpadno toploto, po njegovem je problem substrat, ki ga preveč prihaja s polj in to kmete spreminja v proizvajalce električne energije, naprave so pri nas predrage, saj megavatna elektrarna stane čez sedem milijonov evrov, smrad je moteč …. »Mi nismo proti bioplinskim elektrarnam, ampak smo za majhne naprave kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki ima dovolj surovine za njeno delovanje.«

Na koncu je Tadej Pintarič iz Banke Koper predstavil še prakso pri financiranju gradnje bioplinskih elektrarn.

___________________________________________________________

 Podrobnejše informacije:

Mateja Jaklič, telefon: 02/5642 112, e-pošta: mateja.jaklic@pomurski-sejem.si

Miran Mate, odnosi z javnostmi, telefon 041 263 107, e-pošta: miran.mate@pomurski-sejem.si

Osvežene informacije: www.pomurski-sejem.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook