Kmetijstvo objavil

Ambrozija

Ambrozija je plevel, ki se vse bolj širi
in velja za enega od najmočnejših alergenov. Je zelo prilagodljiva,
plodna in žilava rastlina, ki ji ustreza vročina in odprt prostor.
Najpogosteje uspeva ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in
potokov ter na zapuščenih njivah in travnikih. Cveti od druge polovice
julija do konca avgusta, največja koncentracija peloda v zraku pa je med
8. in 14. uro. Pelod se zaradi svoje aerodinamičnosti lahko prenese do
100 kilometrov daleč, celo 300. Pri osebah, ki so nanjo občutljive,
lahko povzroča resne zdravstvene težave. Ljudje, ki so občutljivi na
ambrozijo, v času cvetenja kihajo, smrkajo, pojavi se jim voden izcedek
iz nosu, imajo zamašen nos, lahko izgubijo voh, imajo otečene veke,
oteženo dihajo in kašljajo. “Za razliko od drugih alergij, kot so
alergije na lesko ali brezo, poteka alergija na ambrozijo dosti bolj
burno. Bolniki imajo več težav in bolj intenzivne, pogosto ne zadošča
uporaba zgolj antihistaminikov, ampak morajo poseči tudi po
kortikosteroidih,” pravi farmacevtka Miranda Koren. Pomembno je, da se
alergija zdravi, naprej poudarja Korenova, saj v nasprotnem primeru
obstaja velika verjetnost, da se bolezen pozneje razvije v astmo. Tisti
ljudje, ki so nenehno izpostavljeni pelodu ambrozije, na primer kmetje,
pa bodo, kot trdi, slej ko prej postali alergični na pelod tega plevela.
Pogoste so tudi navzkrižne reakcije z drugimi alergeni v cvetnem prahu
pelina in drugih rastlin iz družine košaric (krizanteme, regrat,
sončnice, kamilice, zlata rozga) ter z nekaterimi alergeni, ki so
navzoči v hrani: v melonah, lubenicah, kumarah, artičokah, zeleni in v
določenih začimbah, kot so origano, bazilika, absint, beli poper,
paprika.

Poleg ustreznega zdravljenja pa je v času največje koncentracije
pelodnih zrn koristno izvajati tudi naslednje preventivne ukrepe:
– izogibajte se gibanja na prostem,
– zapirajte okna in vrata stanovanja,
– prosti čas preživljajte na območjih, kjer ni ambrozije,
– dela zunaj hiše opravljajte neposredno po dežju, ki izpere pelodna zrna iz zraka,
– pogosto si umivajte roke in pred spanjem si operite lase,
– oblačil in čevljev ne sušite na prostem.

                                                                                                                                                                                                    


Ukrepi iztrebljanja ambrozije



Ministrstvo za okolje EU opozarja, da se ambrozija širi predvsem po
slabo vzdrževanih zemljiščih in se je ne da povsem odstraniti. Težava je
predvsem v tem, da so semena ambrozije kaljiva tudi do 30 let, zato
odstranjene rastline ne shranjujemo med biološke odpadke, ampak sežgemo,
saj bi rastlino s kompostiranjem razširjali. Za uspešen boj proti
ambroziji je treba rastline uničiti pred cvetenjem. Na vrtovih z
ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z
uporabo ustreznih herbicidov. Obveznost odstranjevanja ambrozije bi
morali naložiti vsem lastnikom površin, kjer bi se rastlina lahko
pojavila, za kar pa imajo v zakonodaji s področja varstva narave in
okolja omejene možnosti. Po zakonu o ohranjanju narave imajo namreč
pristojnosti omejevanja le, kadar je ogrožena biotska raznovrstnost.

V nekaterih državah že sprejeli posebne ukrepe za iztrebljanje te
rastline. Na Hrvaškem so na primer državljane celotno poletje obveščali,
naj uničujejo to ‘nevarno’ rastlino. Tiste, ki tega niso počeli, je
lahko doletela celo denarna kazen (od 200 do 1.000 kun). Tudi v Kanadi
so se tega problema lotili zelo resno. Sprejeli so zakon, ki določa, da
morajo prebivalci uničevati ambrozijo na svojih vrtovih, sicer plačajo
kazen. S problemom ambrozije so se zdaj začeli ukvarjati tudi v EU.
“Ambrozijo je s stalnim vzdrževanjem površin, aktivnim spremljanjem
razširjenosti in usmerjenim odstranjevanjem možno omejiti in s tem
zmanjšati možnost alergij,” poudarjajo na ministrstvu za okolje pri EU.
 

V Sloveniji




Ambrozija se tudi v Sloveniji zelo hitro širi. Pred desetimi
leti je bilo na ambrozijo pri nas alergičnih 10 odstotkov ljudi, danes
jih je že 30 odstotkov. Začetek februarja je Vlada RS podala mnenje o
predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem
varstvu rastlin. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je
podprla vložen predlog zakona, saj bi s tem lahko ukrepali proti
invazivnim tujerodnim rastlinam, med katerimi je tudi ambrozija. Iz
mnenja, ki ga je glede predloga zakona podala vlada je razvidno, da
načeloma ne nasprotuje osnovni predlagani rešitvi ter da se
preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije ureja v zakonu o
zdravstvenem varstvu rastlin. Vendar pa Vlada RS meni, da sedanji
predlog ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo, čeprav skupina
predlagateljev sprememb zakona trdi, da predlagani zakon ne bo povzročil
dodatnih stroškov za državni proračun, saj bodo stroške nosili
zavezanci, ki so dolžni izvajati predpisane ukrepe. Vlada pa pozdravlja
idejo za ustanovitev skupine v obliki sedemčlanskega sveta. Tega naj bi
imenovala vlada izmed predstavnikov pristojnih ministrstev, Kmetijskega
inštituta, Zdravstvenega inšpektorata RS in strokovnjakov s področja
varstva zdravja ljudi in zdravstvenega varstva rastlin.

KGZS je mnenja, da bi Vlada RS morala sprejeti zakon o spremembah in
dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu rastlin. Zaradi širjenja
invazivnih vrst se zmanjšuje število samoniklih vrst, zato so nujni
čimprejšnji ukrepi za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje
ambrozije in drugih invazivnih tujerodnih rastlin, ki škodujejo zdravju
ljudi in predvsem povzročajo veliko gospodarsko škodo. Ker so tujerodne
vrste globalni problem, so na zakonodajni ravni ključne tudi mednarodne
konvencije in sporazumi, zato bi morala biti nacionalna zakonodaja
usklajena s pravnim redom EU.

OBJAVIL/A HELENA HABJAN

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook