Zanimivosti objavil

Argana – maroško drevo življenja

Arganovo drevo (Argania spinosa) je eno od redkih, še živečih dreves iz terciarne dobe. Starodavna drevesa argana so milijone let nazaj prekrivala celotni severni del črne celine. V mednarodnih dokumentih to čudežno drevo prvič omenja znan egipčanski zdravnik Ali Ibn Radouane v 11. stoletju, ko je trgovina z medicinskimi izdelki imela še kozmopolitanski značaj. 

S samim širjenjem pašnih in pridelovalnih površin pa so se gozdovi argana sčasoma umikali. Tako jih danes najdemo le še na jugozahodu Maroka, na površini veliki za četrtino Slovenije. To sveto, divje drevo, visoko sedem do deset metrov, je zaradi svojih dobrih lastnosti pravi maroški čudež. Ne boji se suše in prenese visoke temperature do 50°C. Njegova življenjska doba je od 150-200 let. Če odmre, po sedmih letih lahko ponovno oživi. Zanj je značilno nizko, grčavo deblo in dolge, skrivljene veje po katerih se vzpenjajo koze, katere se hranijo s svežimi listi in plodovi. Manjše veje so gosto trnaste listi pa majhni in ovalni z zaokroženim vrhom in globoko, osrednjo žilo. Zaradi svojega sistema močnih korenin učinkovito preprečuje erozije, vzdržuje rodovitnost tal in upočasnjuje širitev puščave. Drevo zacveti v aprilu, plodovi se pojavijo v naslednjem letu. Plodovi nekoliko spominjajo na olivo le, da so nekoliko večji in malce bolj zaobljeni. Sprva so svetlozeleni, ko dozorijo pa počrnijo. Pod mesnatim delom se nahaja trd orešček. V notranjosti se skrivajo do tri z ognjem bogata jedrca. Arganovo drevo se je skozi milijone let prilagodilo na vroče, puščavske razmere. Zelo mu ugaja močno, do 50 stopinj vroče puščavsko sonce, suha peščena zemlja in le nekaj kapljic dežja na leto. Drevo je zelo prilagodljivo kar ljubiteljem omogoča, da ga lahko sadijo tudi v ožjem sredozemskem območju. Znana so posamezna drevesa, ki uspevajo nam najbližje, v Dalmaciji.

Na začetku so plodove pobirali šele za tem, ko so jih koze in ostale domače živali pojedle in jih izločile z iztrebki. Ker se je mesnati del oreščka v živali prebavil so izločale samo trde oreščke. V današnjem času pobirajo plodove ročno, saj so ugotovili, da ima takšno olje prijetnejši okus. Nadaljnja obdelava je ostala enaka. Berberke plodove še vedno, po tem, ko jih očistijo trejo ročno s težkimi kamni. Za liter tekočega zlata je potrebno kar 20 ur ročnega dela in kar 40 kg semen.

Arganovo drevo je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne dediščine, kljub temu pa zelo hitro izginja – v manj kot stoletju je izginila več kot tretjina arganovih gozdov.

Viri: www.argana.si, http://www.naturelledargan.si

Z.L.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook