Asimina – banana ameriških staroselcev

Asimina (lat Asimina triloba) je listopadno sadno drevo iz družine anonovke (Annonaceae), bolj znana kot banana s severa oziroma pod indijanskim imenom pawpaw.

Seveda njena domovina je Severna Amerika. Prvi zapisi o tej rastlini segajo v leto 1541, delo Španca de Soto, ki je asimino spoznal med raziskovanjem vzdolž reke Mississippi. Lokalna plemena Indijancev so namreč asimino že takrat gojila zaradi plodov in lubja. In vendar minilo je kakšno stoletje, preden je preostali svet spoznal to eksotično sadje. Leta 1736 sta John Bartram, kveker, ki je več svojega časa posvetil botaniki kot pa molitvi, in trgovec iz Londona Peter Collinson, prav tako velik  ljubitelj botanike, sta s skupnimi močmi v Evropo pripeljala prve primerke te vrste. Žal pa je banana Indijancev ostala vse do pred desetimi leti povsem neznana sadna vrsta. 

Opis rastline

Pawpaw (ang. iz.: p?:p?) je srednje veliko drevo, ki zraste od 5 do 8 metrov v višino. V tem primeru obrezovanje ni potrebno. Lahko pa ga vzgajamo tudi kot grm nekje do višine 2,5 m. Veliki suličasti listi rastejo povešeno navzdol in dajejo nekakšen »žalosten« videz, da rastlina potrebuje vodo.

Cvetovi v povprečju merijo od 3 do 5 cm, povešeni na kratkem dobro razvitem kosmatem peclju. Posamični oziroma le redko v skupinah, sprva rdeče-vijolično nato pa kostanjevo rjave barve. Poženejo zgodaj spomladi (april) istočasno ali tik pred listi. Rahel neprijetno smrdeč vonj po kvasu privablja plenilske žuželke, muhe, mravlje in hrošče. Rastlina je samoneplodna (avtosterilna), to pomeni da za oploditev potrebuje opraševalko (drugo rastlino ali klon). Obstajajo pa tudi avtofertilne sorte.

Lubje je sive barve. Les nima tržne vrednosti, vendar nekatere kemične snovi v rastlini v zadnjem času pridobivajo na vrednosti kot naravni insekticid oziroma kot protitumorne učinkovine. Najbolj zanimiv del rastline je vsekakor plod. Po opra­ši­tvi se lah­ko iz groz­da­ste­ga soc­vet­ja raz­vi­je tudi po več plo­dov (jagode) hruškaste oblike, dolgi od 5 do 16 cm. Teža plodov se giblje od 50 do 500 g. Ko­ži­ca plo­da je trda, ze­le­na in po­sta­ne pred zo­ri­tvi­jo (september-oktober) ru­me­na ter por­ja­vi. Zaradi postopnega cvetenja in posledično tudi postopnega dozorevanja plodov (ročno obiranje) je za industrijsko gojenje neprimerno.

Okus je nekaj posebnega, kot da bi sestavili mango, ananas in banano v en sadež. Plodovi so zdravilni, bogati z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali, ki jih imajo kar sedemkrat več kot ostalo sadje. Za uživanje sadeža odstranimo mehko in gladko kožico. Meso je rumenkasto bele barve, kremasto in sladko. Črna semena v poljubnem vrstnem redu so trda in se z lahkoto odstranijo.  Intenziven vonj je znak, da je plod zrel in primeren za uporabo. Največja pomanjkljivost asimine je ta, da so plodovi neprimerni za shranjevanje za daljši čas. Poleg tega je kašasta tekstura zrelih plodov tržno neprivlačna. Iz vseh teh razlogov se pridelava indijanske banane ni razširila.

Rastne razmere

Asimina prenese tako mraz kot vročino.  Idealno je celinsko podnebje, razmeroma topla poletja vendar ne prevroča ter mrzle zime saj prenese -20/-25 °C. Medtem, ko rastlina ne obrodi plodov v vročem podnebju, je daljše hladno obdobje nujno potrebno za nastavek cvetov in posledično tudi plodov. Minimalna letna količina padavin je med 700 in 900 mm, največ v spomladanskem in v poletnem času.

Ugodna tla so z nevtralnim pH ali rahlo kisla (5,5 – 7,5) ne prenese pa apnenčastih tal. Če­prav ji ugaja­jo glo­bo­ka hu­mu­sna tla, je pri­mer­na za ka­te­ri­ko­li tip tal. Rastlina ima zelo občutljiv koreninski sistem. Poškodbe korenin pri obdelavi tal ali pri presajanju povzroči nenaden zastoj v rasti, ki lahko traja dalj časa ali celo let. Pozor asmimino NIKOLI ne sadimo brez koreninske grude pa čeprav je to v zimskem mirovanju, ko rastlina odvrže liste. Prst, ki se drži korenin ne smemo odstraniti. Seveda ni prepovedano posaditi rastlino z golimi koreninami, vendar je verjetnost, da rastlina propade 50%, poleg tega se bo rast ustavila za nekaj let. Najbolj primeren čas za saditev je po zadnji zmrzali, tik pred začetkom vegetacije. V tem času je koreninski sistem najbolj aktiven in se hitro odziva na stres presaditve, kar zmanjša možnost propada rastline.  Kol za opo­ro naj bo moč­nej­ši vsaj ne­kaj let, da se ko­re­nin­ski si­stem do­bro vra­ste.

 

Rodnost nastopi v tretjem letu. Prvi dve leti raste počasi in potrebuje močnejšo oporo. Naravni škodljivec asimine v ZDA je črno-beli metulj (Zebra swallotail – spominja na lastovičarja). Škodo povzročajo predvsem ličinke, katere objedajo listje rastline, vendar nikdar ne napadejo vseh rastlin. Semena plodov te rastline običajno ekološki kmetovalci uporabljajo tudi kot naravni insekticid.


Vir:

http://it.wikipedia.org/wiki/Asimina_triloba

http://pubs.ext.vt.edu/438/438-105/438-105.html

 Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

3

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook