Zanimivosti objavil

Azijski in kitajski kozliček ogrožajo listavce

Kozlički so hrošči iz družine Cerambycidae. Ime so dobili po dolgih
tipalkah, ki lahko večkrat presegajo dolžino telesa. V Sloveniji najdemo
preko 200 domorodnih vrst, ki bivajo zlasti v gozdovih. Odrasli se
prehranjujejo z listi dreves, ličinke pa z lesom, pogosto z lesnimi
ostanki in požaganim lesom. Domorodne vrste ne povzročajo pomembnih
škod, saj napadajo oslabljena ali celo propadla drevesa in se ne
pojavljajo v večjih razmnožitvah.

Alpski kozliček Rosalia alpina in bukov kozliček Morimus funereus sta
celo zavarovani vrsti na območjih Natura 2000. Kozlički niso prav dobri
letalci, zlasti večje vrste. Ker ima večina vrst dveletno generacijo,
so ličinke dolgo skrite v deblih ali lesu. Tako lahko na dolge razdalje
potujejo s pošiljkami rastlin in rastlinskih proizvodov, to je lesa in
lesenega pakirnega materiala, brez da bi jih opazili. Tako se v Evropo
vse pogosteje tihotapita tujerodni vrsti kozličkov: azijski
kozliček(Anoplophora glabripennis) in kitajski kozliček(Anoplophora
chinensis). Kozlički obeh vrst so prepoznani kot nevarni škodljivci, ki
lahko napadajo številne lesnate rastline v gozdu, urbanem okolju ter
nasade sadnega drevja. Azijski kozliček je bil v preteklosti na nova
območja zanesen predvsem z lesenim pakirnim materialom. V vzhodni Aziji
je razširjen na Kitajskem, v Koreji, na Tajvanu. Najbrž je bil v
preteklosti navzoč tudi na Japonskem, vendar so ga izkoreninili. Azijski
kozliček se je iz vzhodne Azije razširil v Severno Ameriko. Leta 1996
je bil najden v mestu Brooklyn, dve leti kasneje pa v Chicagu.
Predvidevajo, da se je tja hrošč razširil z lesenim pakirnim materialom,
saj so odrasle osebke našli v okolici skladišč uvoznikov. Kozliček se
je v naslednjih letih v urbanem okolju močno razširil in povzročil
veliko škodo na listavcih, zlasti na sladkem, srebrnem in rdečem
javorju, brezi, topolu, vrbi in jesenu. V programu eradikacije so
odstranili več kot 6000 gostiteljskih dreves in jih nadomestili z
negostiteljskimi. Kljub ukrepom eradikacije kozlička v ZDA niso uspeli
izkoreniniti.

Kitajski kozliček pa je bil v Evropo zanesen predvsem s sadikami javorja
in bonsaji s Kitajske. Prikrito se lahko prenašajo jajčeca, ličinke in
bube v sadikah ali bonsajih, škodljivca pa je v teh rastlinah težko
odkriti. Ponavadi odkrijemo šele izhodno odprtino, ko je odrasel hrošč
že zapustil napadeno rastlino in se je napad že razširil na sosednja
drevesa. Hrošč je precej velik, od 2,5 -3,5 cm. Vrsta izvira iz vzhodne
Azije, kjer povzroča veliko škodo na številnih lesnatih rastlinah
(drevesa in grmovnice). Največjo škodo povzročajo ličinke, ki se
zavrtajo v deblo. Ličinke kitajskega kozlička napadajo korenine in
spodnji del debla. Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše
olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo, ob
močnejšem vetru se lahko lomijo posamezne veje ali pade celo drevo, kar
je lahko nevarno predvsem v urbanem okolju. Škodljivec je navzoč v
Italiji na območju pokrajine Lombardija. Več prestrežb predvsem v
sadikah javorja je bilo na Nizozemskem. S sadikami javorja pa je bil
zanesen tudi v Nemčijo in Veliko Britanijo.


GOSTITELJSKE RASTLINE:

javor (Acer spp.), navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum), jelša
(Alnus spp.), breza (Betula spp.), gaber (Carpinus spp.), citrusi
(Citrus spp.), leska (Corylus spp.), panešplja (Cotoneaster spp.),
bukev (Fagus spp.), lagerstremija (Lagerstroemia spp.), jablana (Malus
spp.), platana (Platanus spp.), topol (Populus spp.), sadni in okrasni
koščičarji (Prunus spp.), hruška (Pyrus spp.), vrba (Salix spp.), in
brest (Ulmus spp.). Gostiteljske rastline pa so tudi: kamelija japonska
kriptomerija, japonska nešplja, lagerstremija, fotinija, ognjeni trn,
hikorijevec, sofora, bodika, hibiskus, lovorovke, octovec, robinija,
glog, pravi kostanj, oreh, murva, smokva, oljčica, robida, malina, oljka
in druge.

Vir: http://www.furs.si/svn/zvr/anoplophora_glabripennis.asp

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook