Kmetijstvo objavil

Baterijski reji alternativni sistemi reje kokoši

Prav vsi alternativni sistemi reje morajo izpolnjevati zahteve, predpisane v Pravilniku o zaščiti rejnih živali (2010). Gostota naseljenosti kokoši v prostoru za gojenje ne sme presegati 9 kokoši nesnic na kvadratni meter uporabne površine. Vsaka kokoš mora imeti najmanj 10 centimetrov krmilnega prostora pri ravnih krmilnikih in najmanj štiri pri okroglih krmilnikih. Predpisan je tudi minimalni prostor napajalnega prostora (2,5 cm pri ravnih in 1 cm pri okroglih, pri kapljičnih napajalnikih pa 1 napajalnih na 10 kokoši). Krma in voda mora biti dostopna vsem kokošim, nivoji pa morajo biti urejeni tako, da iztrebki ne padajo na spodnje.

Prostor, kjer kokoši nesejo jajca, mora biti ločen od ostalega prostora. V primeru individualnega gnezda mora biti na 7 kokoši najmanj eno gnezdo, v primeru skupinskega gnezda pa je en kvadratni meter na voljo za največ 120 kokoši. Nastil mora biti suh in čist, neškodljiv material, ki omogoča zadovoljitev potreb kokoši.

 

Poleg baterijske reje kokoši poznamo tudi njej alternativne načine:

V prosti reji kokoši so živali ponoči zaprte v kurnici, čez dan pa imajo možnost izhoda na proste površine ob kurnicah, ki pa so lahko premične ali nepremične. Nepremične so primerne za večje jate in kjer je na voljo dovolj velika površina trave, premične pa se uporabljajo za manjše jate, kjer je ob kurnici travne površine dovolj za šest tednov. Ko se ta površina obrabi, se kurnico prestavi na drugo mesto, da se prejšnja površina obnovi.

Ekološka reja je talna reja z izpustom, perutnina pa mora imeti dostop do travnatih površin najmanj tretjino življenja, ko to dopušča vreme. Izpusti morajo biti poraščeni z rastlinjem na njih pa morajo biti objekti, v katerih živali najdejo zatočišče, omogočen pa mora biti tudi prost prehod do napajalnikov in krmilnikov.

Hlevska reja kokoši pa ima predpisane enake zahteve kot reja kokoši nesnic v prosti reji oz. enake kot pri alternativnih sistemih baterijske reje. 

Kako pa je potrebno ravnati z znešenimi jajci?

Lupine jajc morajo biti nepoškodovane in čiste. Na splošno se jajc ne sme naknadno čistiti, prati in brisati, saj bi se s tem lahko onesnažila njihova vsebina. Temperatura hranjenja mora biti stalna, saj se ob temperaturnem nihanju lahko orosijo in s tem je spodbujena rast bakterij na lupini, kar zopet lahko okuži vsebino pod lupino. Jajca je potrebno razvrstiti, označiti in pakirati v desetih dneh od znesenja.

Vir:

Prelogar, Mitja

2012      Pomembnost oznak na embalažah jedilnih jajc za porabnika. Diplomsko delo.

           Ljubjana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook