Zanimivosti objavil

BAZILIKA- vsestranska dišavnica

Bazilika (Ocimum basilicum L.) je dišavnica, ki jo pridelujemo za
uporabo v kulinariki kot svežo ali sušeno začimbo. Pridelujemo jo kot
enoletnico, pri tem jo lahko vršičkamo in obtrgujemo liste. Steblo je
pokončno, zelnato. Rastlina doseže tudi do 60 cm višine in obseg do 45
cm. Listi so jajčasti ali podolgovati, celorobi, močno zeleni in zelo
aromatični. Cvetovi so drobni in beli. Čas cvetenja je odvisen od časa
setve in je lahko od julija do oktobra. Semena so drobna, jajčasta in
črne barve. Korenine so lasaste, bele in segajo globoko v zemljo.

Bazilika je rastlina, ki zahteva veliko sonca, humozna, globoka in
odcedna tla. Zelo dobro uspeva v tleh, ki smo jih prejšnjo sezono
gnojili s hlevskim gnojem. Gojenje bazilike lahko zasnujemo z neposredno
setvijo na stalno mesto ali s presajanjem sadik. Sejemo v drugi
polovici maja in junija, ko so tla že dovolj topla. Sadike lahko
vzgojimo v rastlinjaku s setvijo od februarja naprej. Semena kalijo na
svetlobi.

Sadike presadimo na stalno mesto konec maja. Na gredici sadimo na
razdalji 25 do 40 cm med vrstami in 25 do 30 v vrsti. Gredice je treba
redno pleti, saj bazilika počasi prekrije tla in jo ob nepravi oskrbi
lahko prehiti plevel. Je zelo občutljiva na nizke temperature in jeseni
odmre ob prvih ohladitvah. Da se ne postara in da dobimo čim več
listkov, odščipnemo rastne vršičke in tako pospešimo razrast. Uporabno
je celo zelišče, ki ga naberemo ali pokosimo tik pred cvetenjem. Sveže
listke lahko tudi sproti trgamo z rastline. Če žanjemo, jo odrežemo 10
cm nad tlemi. Zelišče lahko uporabimo sveže, ga posušimo, konzerviramo
ali zamrznemo. Bazilika je uporabna sveža ali sušena kot čaj (v obliki
poparkov) ali njeno eterično olje. Bazilika odganja škodljive žuželke s
tobaka, krompirja in paradižnika. Vsebuje od 0,4 do 0,8 % eteričnega
olja, sestavine le tega so cineol, metilkavikol, evgenol, linalool,
ocimen, kafra, včasih še timol. Vsebuje tudi flavonoidne glikozide in
kisle saponine, čreslovine, v semenu najdemo tudi sluzi.

Bazilika daje s svojo sladkasto in poru podobno aromo značilen priokus
sredozemski kuhinji. Zaradi arome, ki je pri navadni baziliki sladka,
rahlo pikantna s pridihom okusa po klinčkih in janežu, je bazilika ena
izmed bolj priljubljenih kulinaričnih dišavnic.

Uporabljajo jo kot dišavnico za pripravo razsolov, ribjih jedi, omak,
klobas, liste in eterično olje uporabljajo tudi za pripravo raznih
pijač. Kot zdravilna rastlina se v ljudski medicini uporablja zel
bazilike (Basilici Herba), deluje kot antiseptik, blag sedativ,
diuretik, afrodiziak, pri oslovskem kašlju in drugih pljučnih boleznih,
bruhanju, živčnem glavobolu, anoreksiji; uporabna je za krepilne kopeli,
zel in seme pri boleznih mokril in belem toku, čaj iz zeli krepi
odpornost čebel proti čebelji griži. Ima dobro medovitost. Eterično
olje uporabljajo v industriji parfumov, kot okrasno rastlino jo lahko
posadimo na gredice ali v posode. Pri hindujcih velja vrsta Ocimum
sanctum (sveta bazilika – ki jo najdemo v južni Aziji in Avstraliji ter
Oceaniji) za sveto rastlino.

Bazilik poznamo več sort. Glede na velikost listov jih lahko razdelimo
na velikolistne in drobnolistne. Kot dekorativna se je uveljavila temno
rdeča sorta ‘Dark opal’. Velikokrat jo gojijo skupaj z drugimi vrstami
iz rodu Ocimum, ki imajo drugačne oblike in najrazličnejše vonje, ki
spominjajo na limono, komarček ali celo pehtran. Je hvaležna lončnica,
ki jo lahko ohranimo na kuhinjskem oknu tudi čez zimo.

Poznamo številne sorte bazilik, od katerih so nekatere poimenovane po
svojem značilnem vonju ali okusu, včasih pa tudi po obliki in barvi. V
osnovi imajo vse sladko, janežasto in na klinčke spominjajočo aromo, ki
je značilna za navadno ali genoveško baziliko. Vsaka sorta pa ima še
nekoliko drugačen, prevladujoči vonj.

Irena Črček uni.dipl.ing.agronomije
Informacije o virih so dostopne pri avtorju

Objavil/a Irena Črček uni. dipl.ing agr.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook