Kmetijstvo objavil

Bioenergija: posledice za kmetijstvo in naravo

Bioenergija ni nova. Ljudje kurijo les
že več tisočletij. Industrijska revolucija sredi 19. stoletja je v
ospredje prinesla tako imenovana „fosilna goriva″, predvsem premog in
nafto. Toda fosilna goriva je vse težje najti in pridobivati, obenem pa
so tudi vse dražja in predmet zaostrene politične debate.Bioenergija je tik na tem, da postane velik posel. Je namreč že
prevladujoč  obnovljivi vir energije v Evropi, njena proizvodnja pa se
bo v naslednjih desetletjih verjetno močno povečala. Biogoriva so
pozdravljali kot dober način za bolj zeleni prevoz, in v izogib dragemu
uvozu nafte.

Bioenergija v Evropi

Evropska komisija si prizadeva
spodbujati uporabo biogoriv – goriv za prevoz –  saj je raznolikost v
prevozu izjemno pomembna, ker je sedaj prevoz predvsem odvisen od nafte.
Transportni sektor obenem tudi povečuje emisije toplogrednih plinov in
porablja prihranek emisij, ki ga dosegajo drugi sektorji. Evropska
komisija je predlagala obvezen cilj: do leta 2020 bi morali 20 % vse
evropske energije pridobiti iz obnovljivih virov (mišljeni so vsi
obnovljivi viri: veter, sončna energija, energija valovanja itn. kot
tudi bioenergija). Trenutno obnovljivi viri energije predstavljajo 6,7 %
porabe energije v Evropi. Dve tretjini sta pridobljeni iz biomase.
Ciljna vrednost biogoriv v EU je vse bolj predmet razprav. Evropski
parlament je nedavno zahteval jamstvo, da bo 40 % od 10 % ciljne
vrednosti pridobljenih iz virov, ki ne tekmujejo s proizvodnjo hrane.
Znanstveni odbor agencije EEA opozarja, da je povečanje deleža biogoriv,
ki se uporabljajo v transportu, na 10 % do leta 2020 previsok cilj in
bi ga bilo treba preložiti.

Raziskave v Sloveniji

V Sloveniji se z raziskavami o
pridobivanju različnih energentov ukvarja Kmetijski inštitut Slovenijie.
Rastlinsko olje kot energent. V Sloveniji bi se za pogon dizelskih
motorjev lahko uporabljalo biodizel, ki ga pridobimo z zaestrenjem olja
iz oljne ogrščice, lahko pa se odločimo za uporabo nepredelanega
rastlinskega olja. V prvem primeru se soočimo z zapletenejšimi postopki
predelave oljne ogrščice (postopek esterifikacije, kjer se dodaja olju
metanol ali etanol), v drugem primeru pa je potrebna prilagoditev
dizelskih motorjev.

Energetske prednosti čistega
rastlinskega olja, kot energenta tekoče gorivo visoke energetske
vrednosti, ki ga lahko proizvaja kmetija z enostavnim postopkom mehanske
ekstrakcije iz semena oljnic (stiskanje semena oljnic s stiskalnicami)
majhna poraba energije za proizvodnjo čistega rastlinskega olja iz
semena oljnic (nižja poraba energije, kot pri proizvodnji npr.
biodiesela ali bioetanola).

Dostopnost biodizla je na kmetijah, ki
pridelujejo oljno ogrščico ali druge oljnice in se ukvarjajo s postopkom
hladnega ali toplega stiskanja olja. Cenovno je rastlinsko olje
zanimivo (cena se giblje od 0,65 – 0,7 EUR/l). Ob decentralizirani
proizvodnji olja za energetske namene s postopkom hladnega ali toplega
stiskanja olja nastaja, kot stranski produkt krma za prehrano živali
(oljne pogače).

Globalni vplivi – cene hrane in sprememba rabe zemljišč

Spodbujanje uporabe biogoriv in druge
bioenergije v Evropi neizogibno sproža posredne in neposredne učinke
drugod. Leta 2008 so bila biogoriva predmet nenaklonjenih poročanj v
svetu, predvsem v povezavi z naraščajočimi cenami hrane. Delo Agencije
EEA na področju biogoriv je omejeno na okoljske prednosti in
pomanjkljivosti. Tudi tu so mnenja deljena.

Prehod na obsežno proizvodnjo biogoriv
prinaša precejšnja okoljska tveganja, zlasti kar zadeva spremembo rabe
zemljišč. Prst in rastline so med največjimi skladišči CO2 na zemlji —
vsebujejo dvakrat toliko ogljika kot naše ozračje. S pretvarjanjem tako
gozdov kot šote ali travišč v posevke za biogoriva bi se sprostilo več
CO2, kot pa prihranilo. Povečanje pridelave poljščin v Evropi z namenom
zadovoljitve tako potreb po hrani kot po gorivu bi imelo velik vpliv na
evropsko biotsko raznovrstnost ter bi škodilo naši zemlji
(izčrpavanje,…) in vodnim virom. Posredni učinki, imenovani „posredne
spremembe rabe zemljišč″, bi se pojavili povsod po svetu: ker bi Evropa
zmanjšala izvoz hrane, bi se na drugih območjih po svetu povečala
proizvodnja hrane, da bi zapolnili vrzel. Vplivi na svetovne cene hrane
bi bili precejšnji.

Povečanje vsesvetovne porabe hrane in
dodatno povpraševanje po biogorivu vodita v širjenje obdelovalnih
zemljišč na svetu na račun naravnih travišč in tropskega deževnega
gozda. To je pomembno, saj izsekavanje gozdov in obdelovalne prakse
zemljišč trenutno prispevajo okoli 20 % globalnih emisij toplogrednih
plinov. Obsežna pretvorba gozdov v obdelovalna zemljišča ta delež še
povečuje in ima resne vplive na biotsko raznovrstnost.

Na primer, v Evropi bi lahko na
trajnosten način proizvajali biodizel iz repičnega olja, toda s tem bi
bilo na voljo manj repičnega olja za proizvodnjo hrane v Evropi in zunaj
nje. Vrzel bo deloma verjetno zapolnilo palmovo olje. Toda to bi lahko
privedlo do zmanjševanja deževnih gozdov, saj bi se za dodatne palmove
pridelke posekala drevesa v državah, kot je na primer Indonezija. Po
ocenah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so
zaradi obstoječih in predlaganih ukrepov za podporo biogoriv v EU in ZDA
povprečne cene pšenice, koruze in rastlinskega olja srednjeročno višje
za okoli 8 % za pšenico, 10 % za koruzo in 33 % za rastlinsko olje.

Vidni vplivi

Nedavni znanstveni poskusi, da bi
ocenili vplive povečane proizvodnje bioenergije so obrodili prve
rezultate in vzorce, na kar želi agencija EEA usmeriti pozornost.

Raziskava v Braziliji je s pomočjo
satelitskih slik in terenskega raziskovanja pokazala, da je hitrost
spreminjanja območij v obdelovalna zemljišča v regiji Amazonke vzajemno
povezana s svetovnimi cenami soje – čim višje so cene, tem več deževnega
gozda se poseka. In tako rekoč ni dvoma, da povpraševanje po bioetanolu
povzroča porast cen, saj se pridelovalne površine soje pretvarjajo v
posevke koruze za bioetanol v ZDA.

Medtem pa so Tim Searchinger in
raziskovalci z Univerze Purdue v ZDA uporabili globalni agro-ekonomski
model, da bi ugotovili, kako bi obsežna rast koruze in prosa za
bioetanol v ZDA lahko povzročila preobrat v pridelavi prehrambenih
poljščin drugod po svetu, kjer se gozdovi in travišča spreminjajo v
obdelovalne površine, da bi se zapolnila vrzel v pridelavi hrane.
Njihova raziskava ocenjuje, da bodo 50 let ali več emisije toplogrednih
plinov, povezane z bioetanolom, večje od emisij, povezanih z uporabo
fosilnih goriv. Razlog za to je dejstvo, da travišča in gozdovi
učinkujejo kot shrambe CO2. Če bi jih spremenili v pridelek, primeren za
proizvodnjo biogoriva, bi to funkcijo shranjevanja uničili. Koristi več
desetletij ne bi odtehtale negativnih učinkov.

Vplive na biotsko raznovrstnost in
naravne vire, kot je voda, je težje izmeriti. Na primer, večja
proizvodnja koruze na srednjem zahodu ZDA ogroža morsko življenje v
Mehiškem zalivu, kjer je zaradi velikega vnosa hranilnih snovi iz reke
Mississippi nastala mrtva cona, ki presega 20 000 km2. Nedavno izvedena
raziskava kaže, da bi se ob izpolnitvi ciljev, zastavljenih v
energetskem zakonu ZDA, do leta 2022 obremenitev z dušikom v
Mississippiju povečala za 10–34 %.

Prihodnost

Vendar pa bi bilo mogoče tveganja v
Evropi zmanjšati s pravo izbiro posevkov in upravljanjem. Biogoriva iz
odpadkov, na primer iz posevkov ali gozdnih ostankov, nudijo okoljske
prednosti. V tem smislu EEA analizira kako bi se neizbežen razcvet
bioenergije utegnil razviti ter razmišlja, ali lahko energijo, ki jo
potrebujemo, zagotovimo brez škodovanja okolju. Leta 2006 je EEA na
podlagi raziskave ocenila, da bi lahko 15 % predvidenih potreb po
energiji v Evropi leta 2030 zadovoljili z bioenergijo, pridobljeno iz
kmetijskih, gozdarskih in odpadnih proizvodov, izključno z uporabo
evropskih virov. Ta ocena se omenja kot evropski „potencial biomase″.
Raziskava je upoštevala niz pogojev za zaščito biotske raznovrstnosti in
čim večje zmanjšanje odpadkov, s čimer bi zagotovili, da „potencial
biomase″ ne škoduje okolju.

Če se želimo izogniti negativnim vplivom
prehoda na bioenergijo, kot so opisani zgoraj, potrebujemo predvsem
trdne politike na nacionalni ravni, da bi preprečili spremembe rabe
zemljišč, ki bi še dodatno povečale okoljske težave v iskanju
bioenergije. Izziv je brez dvoma vsesplošen, potrebna pa je globalna
razprava o tem, kako zaustaviti zmanjševanje biotske raznovrstnosti in
se obenem spopasti s podnebnimi spremembami, pri tem pa upoštevati
svetovno potrebo po večji proizvodnji hrane in zaskrbljujoče povečanje
cene nafte.

Avtor: Ivan Bučar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook