Zanimivosti objavil

Bioetanol pomaga madžarskemu kmetijstvu

Na madžarskem se je v nekaj letih in se še bo odprlo 30 manjših in 4
večje tovarne za proizvodnjo bioetanola. Plan naj bil, da bi ta delež
predstavljal več kot 40% skupne bioenergije v skupnem energetskem planu.
Proizvodnja biomase, biodizla in bioetanola postaja vedno bolj
ekonomična posebni pri ceni pri sedanji ceni za sod nafte.
V tem času je najbrž projekt že prešel drugo fazo s katerim vlagatelji
želijo povečati kmetijske površine na katerih bodo vzgajali kulture, ki
so pomembna surovina za proizvodnjo bioetanola in potrebno
infrastrukturo (logističnih centrov in kompleksov tovarn). V sam projekt
so vključeni podjetje Sirabel in drugi madžarski investitorji. Vrednost
investicij naj bi zanašali okoli 203 milijone EUR. Objekti so
stacionirani v južnem predelu Madžarske ob reki Donavi poleg mesta
Fadd-Dombori.

Po navedbah v poslovni reviji Napi Gazdaság, naj bi kompleks bil
zaključen že konec leta 2008. Madžarski tržni viški žitaric so
surovinska baza za tovarno katere letna kapaciteta je 100.000 tona
biogoriva.
Dnevno lahko skladiščijo 52000 ton in obdelajo 5000 tona žitaric. V
kompleksu je omogočeno tako sušenje in čiščenje surovine. Preko 85% prve
faze projekta je bilo zaključeno. Druga faza je vključevala izgradnjo
logističnega centra in povečanje skladiščnih kapacitet na 160000 ton.

Madžarski politik Ferenc Gyurcsány je na enem od sestankov madžarske
kmetijske zbornice povedal, da je proizvodnja biogoriva rešitev za
prekomerno proizvodnjo žitaric. Dodal je tudi, da je cilj države
proizvodnja 800000 ton bioetanola iz 2.5 milijona ton žitaric letno. Po
planu naj bi bila ta proizvodnja dosežena že v nekaj letih.
Kot smo omenili na začetku naj bi v nekaj letih zgradili še 30 takih in 4
večje tovarne za proizvodnjo bioetanola. Težave s katerimi se je država
srečevala pri proizvodnji žitaric so bile predvsem v iskanju kupcev za
žito, ki so ga kmetje pridelali. Evropski uniji so kmetje ponudili 4.2
milijona ton žitaric. To v blagovnih rezervah predstavlja 6.3 milijona
ton, kar je 40% blagovnih rezerv EU.

Rešitev z biogorivi bi bila tudi dobrodošla za veliko in prekomerno
proizvodnjo koruze. Kar četrtina celotne madžarske proizvodnje bi bila
lahko uporabljena v taki proizvodnji. V mestu Mohač je še eno od
švicarskih podjetij United BioFuels zgradilo tovarno za proizvodnjo
bioetanola. Sama tovarna naj bi bila zaključena že konec leta 2007.
Madžarska naftna družba MOL je vstopila v lastniški delež s 25% odkupom
podjetja Biofuel Ltd. Po sklenjenih dogovorih je proizvodnja biodizla
stekla tudi v mestu Komárom.

Kmetijski analitik Magda Sandór optimistično predvideva več kot 40%
bioenergije v celokupnem energetskem planu države. Nenaden vzpon cen
naftnih derivatov še dodatno vpliva na ekonomsko upravičenost tovrstne
proizvodnje. Cena goriv je v zadnjih letih močno porasla kar negativno
vpliva ekonomsko in politično stabilnost v mnogih državah.
Razvijanje proizvodnje biogoriv je podprla celotna vlada Madžarske.
Izglasovali so tudi da se takse ki znašajo 30% ne upoštevajo za gorivo
bazirano na bioetanolu.

Mednarodna energetska agencija (IEA) zatrjuje, da je proizvodnja
mešanice bioetanola brez subvencij rentabilna pri ceni nafte 60 USD za
sod. Moramo poudariti, da je tudi današnja proizvodnja bioetanola
dvakrat dražja od proizvodnje benzina. Potrošniki, ki bi želeli
prilagoditi svoja prevozna sredstva pa bi morali za svoje zadovoljstvo
poseči dodatno v žep.  
Dolgoletni vpliv fosilnih goriv na okolje in velik skok cen fosilnih
goriv pozitivno vplivajo na omenjeno proizvodnjo. Današnja višina cen
nafte je primerljiva s cenami, ki so nastale po naftnih krizah v 70.
letih.

Primer sosednje države Madžarske je eden od dobrih primerov, kako
porabiti svoje velike rezerve in količine pri pridelavi žitaric. Težko
je primerjati tako proizvodnjo z visoko tehnološko in že dolga leta
ustaljeno pridelavo benzina in ostalih derivatov. Usmerjanje proizvodnje
žitaric je ena od rešitev za kmete, vsekakor pa ni dobrodošlo, da bi se
večina kvalitetnih kmetijskih zemljišč uporabljala zgolj za pridelavo
biogoriv. Kmetijske površine bi še vedno morale ostati za proizvodnjo
hrane. Pridelovalci pa se zgledujejo po trenutnih tržnih razmerah.

Objavil/a Zvone Trebižan, dipl.ing.agr.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook