Kmetijstvo objavil

Biserno proso – 2. del

Od vseh glavnih žit je biserno proso (P. glaucum) najbolj sposobno prenašati skrajnosti vročine in suše. Ta vrsta je prilagojena na različne vrste tal. Najbolje uspeva na peščenih tleh ali lahki ilovici. Uspeva tudi na glinenih tleh, vendar morajo biti ta dobro izsušena. Rastlina je dovzetna za podtalnico.

Čeprav biserno proso nerodovitna tla prenaša bolje od večine drugih vrst je vseeno bolj produktivno na bolj plodnih tleh. Idealna pH je 5,5-7,0 vendar bo uspevalo tudi v tleh s pH vrednostjo 8,3. Kisla tla prenaša bolje kot krmni sirek in raste v zemlji s pH do 4,5. Prav tako je nekoliko bolj odporen na slanost kot sirek. Biserno proso ima globoke korenine in lahko uporablja preostali dušik, fosfor in kalij zato ne potrebuje visoke stopnje rodovitnosti, ki jih zahtevajo ostala poletna žita.

Rastne razmere

Setev bisernega prosa se razlikuje glede na način same setve, uporabo in vrsto tal. V lahkih tleh se seje 3 cm globoko, vendar ne več kot 1 cm v težjih tleh in pri  temperaturi tal 21oC. Za pašo se semena seje na razdaljo 35 cm  v vrsti (5-15 kg/ha) ali ročna setev (25-30 kg/ha). Rezultat gostejše setve so tanjša stebla, ki so primernejša za seno, medtem ko se pri redkejši setvi razvije 12–15 stebel na rastlino to pa ustreza za pašo. Rastline vzklijejo približno 5 dni po setvi, sprva rumene barve in take ostanejo 8 – 10 dni. Barva se nato spremeni in hitra rast se pojavi po približno 14 dneh. Zgodnja setev omogoča več košenj in paše.

Biserno proso je prilagojeno in daje razmeroma dober pridelek tudi na slabo rodovitnih tleh, vendar se dobro odziva na izboljšano rodovitnost. Fosfor in kalij je potrebno spremljati z uporabo analize tal. V primeru odsotnosti analize tal in sumu na neplodna tla se aplicira 20–30 kg/ha fosforja in 40-50 kg/ha kalija pred setvijo. Pri intenzivnem pridelovanju, kjer se velike količine krme odstrani s polja, se aplicira 20-30 kg/ha P in do 100 kg/ha K. Tudi dušik je za rodnost pomemben dejavnik, vendar pa je treba jemati z rezervo zaradi posledic rastlinskih nitratov. Navado ob setvi ni treba uporabljati dušikovega gnojila. Vendar pa uporaba dušika (50 kg/ha) po vsaki paši ali spravilu pridelka pomaga ohranjati rodnost.

Biserno proso je združljivo s krmnimi stročnicami, zlasti tistimi s pokončno rastjo in navadno se ga ne seje z ostalimi travami. Je obligatorno kratkodnevna rastlina, čeprav se stopnja osvetljenosti razlikuje glede na genotip. Lahko pride tudi do interakcije med fotoperiodizmom in temperaturo.

Donosi se gibljejo med 250 kg/ha v najnižjih padavinskih območjih, 500 – 1500 kg/ha v glavnih proizvodnih območjih v Afriki in Indiji. Pri optimalnih pogoji lahko pridelek doseže tudi do 5 t/ha, vendar se pogosto zmanjša zaradi bolezni in napadov ptic.

Vse to pa ne pomeni, da je biserno proso popolno. Dejansko ima to žito več resnih težav. Ena glavnih je ta, da se surovo zrnje težje obdeluje. Biserno proso je gostitelj številnim boleznim, ki jih povzročajo bakterije, glive, virusi in ogorčice, ki so zajedavci drugim rastlinam. Podvržen je napadom številnih žuželk in ptic, katerih posledice se razlikujejo od države do države in od regije do regije. Nekatere bolj pomembne bolezni so peronospora (Sclerospora graminicola), snet (Moeszimyces (Tolyposporium) penicillariae), ergot – rženi rožiček (Claviceps fusiformis), rje (Puccinia substriata) in siva pegavost listov (Pyricularia grisea).

Obstaja veliko število vrst bisernega prosa, ki se razlikujejo glede na:

  • čas dozorelosti: zgodnje (približno 80 dni), srednje (100 dni) in pozne (180 dni ali več)
  • število poganjkov
  • debelina stebla in stranskih poganjkov
  • velikost lista in poraščenost
  • velikost, oblika in barva zrnja

 

V 60-ih letih 20. stoletja so razvili več sort bisernega prosa z visokim donosom, da bi povečali pridelavo na podeželju in med revnejšim prebivalstvom. Žal pa so te sorte bile dovzetne za bolezni – predvsem peronosporo.

Hranilne vrednosti

Biserno proso vsebuje: vlaga (10 g), energija (353 Kc), beljakovine (11,8 g), ogljikovi hidrati (70 g), maščobe (4,8 g), vlaknine (1,9 g), vitamin A (22 RE), tiamin (0,31 mg), riboflavin (0,19 mg), kalcij (37 mg), železo (9,8 mg), magnezij (114 mg), fosfor (339 mg), kalij (418 mg), natrij (15 mg), cink (2,0 mg).

Vsebuje najmanj 9% beljakovin in dobro razmerje aminokislin. Ima več olja kot koruza in je »visoko energetsko« žito. Nima tanina niti drugih snovi, ki zmanjšujejo prebavljivost kot pri sirku.

Biserno proso kot vsestransko živilo

Kot osnovno živilo ga večinoma gojijo v tistih predelih tropske Afrike in Indije, kjer je preveč vroče, suho in peščeno za pridelavo sirka. Uporablja se ga tudi za pašo, zeleno krmo, silažo in z ustrezno pripravo tudi za seno. S celim zrnjem krmijo perutnino in živino, slamo uporabljajo za steljo, slamnate strehe, ograje in gorivo. V Namibiji, kjer je lokalno znan kot »mahangu« se ga v glavnem goji na severu države in predstavlja osnovno živilo. V suhih in nepredvidljivih razmerah tega območja raste bolje od alternativ, kot je koruza.

Večinoma se ga uporablja celo, zdrobljeno ali zmleto v moko, testo, ali zrnje kot pri rižu. Iz tega pripravljajo nefermentiran kruh (roti), fermentirana živila (kisra in gallettes), na pari kuhane jedi (kuskus), brezalkoholne pijače in prigrizke.

Ena izmed takšnih jedi je tudi »koko«. Moki iz prosa dodajo vodo in z mešanjem dobijo fino pasto, ki se jo nato odložil na toplo za dan ali dva da fermentira. Nastali kvasec nato dajo v vrelo vodo, da nastane kaša s kremasto konsistenco. Gosto kašo »toh« pripravijo tako, da med mešanjem vrele vode počasi dodajajo moko bisernega prosa. To glavno jed jo vsaj enkrat na dan postrežejo v severnem Sahelu. »Marsa« pa je najljubši prigrizek Gancev. To je močno ocvrta palačinka, pripravljena iz kvašenega testa.

 

Vir:

http://www.hort.purdue.edu/newcrop/articles/ji-millet.html

http://archaeology.about.com/od/domestications/qt/Pearl-Millet.htm

http://www.caes.uga.edu/publications/pubDetail.cfm?pk_id=7172

http://en.wikipedia.org/wiki/Pearl_millet

http://www.jeffersoninstitute.org/pubs/millet.shtml

http://www.amando.it/casa-cucina/ricette/alimenti/miglio-indiano.html

 

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook