Bistrenje vina

Čas, ki je navadno potreben, da se vino samo od sebe zbistri in doseže stabilno kristalno bistrino lahko znaša tudi do 2 leti. Vina, ki niso namenjen tržišču in jih imamo za osebno rabo ni potrebno bistriti z dodajanjem posebnih sredstev. Bistrenje manjši vinogradniki opravljajo s samousedanjem. Nekateri ga poimenujejo tudi samobistrenje. Prav nasprotno pa moramo vina, ki so namenjena za prodajo bistriti, da dosežemo primerno kvaliteto. 

Bistrenje pomeni dodajanje vinu različna sredstva s katerimi odstranimo snovi, ki bi lahko povzročala motnost oz. nečistoče v vinu. Delci, ki povzročajo motnost lahko maskirajo okus in vonj vina. Taka vina z bistrenjem postanejo izrazitejša, čistejšega okusa in primerna za zorenje ter staranje. Paziti moramo, da vina ne bistrimo prezgodaj, ker v takem primeru obstoji možnost, da vina kasneje postanejo motna. Zaželeno je počakati, da poteče določeno obdobje, da vino po naravni poti izluži sluzaste snovi (zaščitni koloidi), ki otežujejo ali onemogočajo bistrenje vina. Vina, ki se nameravajo potrošiti zgodaj moramo bistriti nekje v mesecu marcu neposredno pred drugim pretokom. Vino mora biti pred bistrenjem mirno, stabilno, brez prisotnosti ogljikovega dioksida, ki nastaja kot posledica mikrobioloških procesov.

Drugi pretok je danes  običajno povezan s čiščenjem vina. Opravimo ga 6 do 8 tednov po prvem pretoku in je v primeru čiščenja povezan s filtracijo. Tudi prvi pretok je pogosto povezan s čiščenjem vina. Ta ukrep opravimo, če želimo vino čimprej stabilizirati in pripraviti za tržišče. S tem čiščenjem dosežemo, da se neželeni mikroorganizmi v vinu ne razvijejo. Bistrenje mladega vina pri prvem pretoku opravimo lahko s cross-flow filtracijo, z naplavno filtracijo ali pa s separacijo(centrifuga) in kasnejšo filtracijo. Način izbiramo glede na poreklo, sorto in letnik vina. Več kot dva pretoka v sedanji negi vina nista potrebna. Vino se po drugem pretoku razvije senzorične značilnosti.

V letih, ko je na grozdju večja prisotnost gnilobe, poteka bistrenje vina počasneje in težavneje kot običajno. Tako so mnoga vina tudi po prvem pretoku ne bodo zbistrila. Vzrok temu je prisotnost različnih koloidnih delcev, ki lebdijo v vinu in preprečujejo bistrenje. Take napake zmanjšamo ali preprečimo z uporabo primernih enoloških sredstev. Pri uporabi posameznih enoloških sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalcev. Po dodatku enoloških sredstev za bistrenje si lahko pomagamo še s primerno filtracijo. Pri manjših količinah pa lahko vino zbistrimo brez filtracije, s primernim razmerjem in odmerkom enoloških sredstev.

Sredstva za bistrenje morajo biti popolnoma čista, de ne bi vplivala na kemično sestavo vina, na okus ali vonj. Čistilna sredstva delujejo tako, da omogočajo vezavo ali adsorbcijo in absorpcijo delcev. Tako nastajajo večji in težji delci, ki se hitreje usedajo. Vinogradniki in vinarji naj bodo pozorni pri izbiri ustreznega enološkega sredstva, pri pripravi in umešanju pripravka v vino. Nekatera sredstva so kombinirana, vsebujejo več aktivnih snovi, zato lahko opravimo preizkus predhodno na manjši količini vina. Učinkovitost čistilnih sredstev je odvisna od temperature (za večino primerov velja, da mora biti temperatura nad 10 oC, z izjemo beljakovinskih čistil, kjer so potrebne temperature nižje) in od pH vrednosti.

Bistrenje lahko opravljamo:
–     z uporabo bentonita, ki ga kupimo pod različnimi blagovnimi znamkami,    
–     z uporabo kombinacije kremenčevega čistila in suhe želatine ali
     s kombinacijo bentonita, kremenčevega čistila in želatine.


19

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook