Kmetijstvo objavil

Bodočnost proizvodnje hrane

V naslednjih nekaj stavkih so
predstavljeni pogledi nekaterih skupin znanstvenikov na področju
kmetijstva, ki bodočnost proizvodnje hrane vidijo nekako takole:

Te naslednje vizije ne izgledajo prav nič
obetajoče. Kot, da so se ljudje sprijaznili s tem, da se nam ne piše
prav dobro in vse svoje znanje preusmerili v »bog ne daj« situacije. Če
bi prebivalstvo  prešlo v obdobje tako velikih sprememb klime, da se
rastline enostavno ne bi več dalo gojiti v takih pogojih, kaj bi
naredili? Seveda vse rastline bi začeli vzgajati v zaščitenih
prostorih. 

Nizozemski bio inženirji bi radi idejo
vzgoje rastlin, ki povsem izključuje vse naravne vplive podprli s
poskusom. Poskus vključuje sodobno kontrolo temperature, vlažnosti zraka
in precizno namakanje. S tem eksperimentom bi radi dokazali da se na
100 kvadratnih metrih, lahko proizvede dovolj hrane za 140000 ljudi. 
Vse to se sliši zelo dobro: odlično namakanje brez uporabe pesticidov,
osvetlitev z LED žarnicami, izkoriščali bi samo sončno in vetrno
energijo vsa proizvodnja pa bila v sami bližini tržnice oz. drugi
končnih porabnikov. Rastline in plodovi pa naj bi bili enako hranljivi
in okusni tako kot plodovi rastlin, ki bi uspevale v naravnih pogojih.
Ali smo tako prepričani, da razumemo vse naravne procese, ki se odvijajo
med soncem, rastlinami, zemljo in ljudmi, da bi lahko vse skupaj
simulirali?

Postavljajo se nam lahko mnoga vprašanja.
Kako preprečiti uničenje velike količine zavržene neuporabljene hrane?
Kako sedanji način distribucije hrane, ki je povezan z transportom in
velikim onesnaževanjem nadomestiti s preskrbo predvsem lokalnega izvora.
Na ta način bi zmanjšali negativen učinek distribucije hrane na okolje
in s tem manjšo porabo fosilnih goriv. 

Drugačno vizijo možne bodočnosti
kmetijstva imajo Izraelski znanstveniki. Njihova vizija temelji na
zmanjšanju človeškega fizičnega dela na primer pri obiranju velikih
količin sadja in stika z nevarnimi kemikalijami pri uporabi pripravkov
za prehrano in varstvo rastlin.  Namesto nas bi to delo opravili roboti,
ki naj bi bili tako izpopolnjeni, da bi lahko obirali tudi grozdje,
plodove zelenjave in obirali sadje. Takšni roboti naj bi bili sposobni
tudi selektivnega nanašanja sredstev za varstvo rastlin, s čimer bi se
zmanjšala poraba fitofarmacvetskih sredstev za osemdeset odstotkov.

Izraelska skupina znanstvenikov se
ukvarja z razvojem specialnih inteligentnih senzorskimi sistemi za
prepoznavanje zrelosti plodov. Robotom namreč največ težav povzročajo
različne oblike plodov, barve, različna osenčenost, svetlost barv,
izenačenost barv med plodovi in listi ipd. Trenutni nivo sposobnosti
prepoznavanja, ki ga roboti dosežejo je med 80 do 85% obranih plodov.
Seveda so za večino kmetov takšni roboti še vedno neuporabni dokler
lahko človek pobere 99% plodov

Medtem ko se vsi sprašujemo kako bo ko se
bo človeška populacija povečala in kako moramo prav zaradi tega bolje
izkoriščati površine in modernizirati proizvodnjo se lahko vprašamo kako
bo z zaposlenostjo vseh teh prebivalcev. Pri sami modernizaciji
kmetijske proizvodnje oz. morebitnemu uvajanju robotiziranega dela tudi v
ta del gospodarstva odpade velik del potreb po delavcih v tej panogi.
Vsi namreč ne bomo mogli upravljati robotov. 

Bodočnost je po mojem mnenju v lokalni
pridelavi in večji samooskrbi s hrano. Hrana pridelana blizu porabnika
ne zahteva velikih dodatnih stroškov (transport, hladilnice) ampak je v
najkrajšem času na voljo končnemu uporabniku.

Kmetijska tržnica ali super market

Konkurenčnost lokalnih tržnic je
zasnovana na zmanjševanju števila posrednikov med v (glavnem malimi)
proizvajalci in kupci. S čimer se njihove prodajne cene korigirajo glede
na rentabilnost njihove proizvodnje.

Osnovni cilj manjših pridelovalcev hrane
(paora) navadno ni doseganje čim večjih kratkoročnih profitov v njihovi
proizvodnji (profitability) temveč dolgoročna stabilnost njihove
proizvodnje (survivability) – to je osnovna razlika med velikimi
trgovskimi verigami s hrano in med lokalnimi kmetijskimi tržnicami.

Po sodobnem konceptu razvoja sodobnega
kmetijstva lokalne kmetijske tržnice (farmers market, local market,
green market) predstavljajo obliko tržišča, ki vključuje oz. omogoča
proizvodnjo hrane na lokalnem nivoju.

 Objavil/a Zvone Trebižan, dipl.inž.agr.
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook