Vrtnarstvo objavil

Bolezni sobnih rastlin

Zimski čas

V zimskem času notranje rastline kot tudi tiste na prostem, doživljajo fiziološke spremembe da se lahko prilagodijo na podnebne spremembe. Dejstvo je, da so rastline za rast in razvoj podvržene zapletenemu sistemu bioloških procesov, ki so posledično pogojeni od različnih zunanjih dejavnikov povezanih s podnebjem.

Ravno v tem obdobju, ko se rastline prenese v notranjost, lahko ta prehod predstavlja stres. Rastline, ki so bile do tega trenutka na prostem so živele vremenske razmere kot so močni vetrovi, nihanje temperatur, močno deževje jih prenesemo v varno okolje, kjer so okoljski pogoji povsem drugačni. Ta nenadna sprememba habitata močno vpliva na rast, cvetenje ali pridelek, v najhujšem primeru lahko povzroči propad rastline.

Rastline se v takšnih razmerah instinktivno odzovejo tako, da zmanjšajo vse življenjske aktivnosti na minimum  in tako ohranijo rezervo hranil kot energijo za preživetje. Ta proces se odrazi z odpadanjem cvetja,  porumenelost listov in splošno stanje trpljenja. Dejavnike, katere moramo imeti pod nadzorom pri sobnih rastlinah so:

Temperatura

Sobne rastline so običajno tropskega izvora (Ficus, Dracaena, Scindapsus) in zato zahtevajo visoke in konstantne temperature z relativno visoko vlago.  Napake, ki se jim je treba izogniti: rastline ne postavimo v bližino virov toplote (radiatorji, kamini itd.), kajti tam je zrak preveč suh. Rastline raje postavimo na mesta, kjer je tok zraka (v bližino vhodnih vrat ali oken), s prenosom v stanovanje raje nekoliko počakamo.

Svetloba

Svetloba je osnovni element, ki omogoča življenje rastlin, ki pa včasih lahko postane negativen dejavnik. Z namestitvijo rastlin v bližino oken, ki so izpostavljena soncu jim lahko nenamerno povzročimo škodo. Steklo sončnim žarkom ustvari »učinek leče«, ki ožgejo liste.

V nasprotnem primeru pa pomanjkanje svetlobe privede do manjšega cvetenja rastlin  oziroma do cvetenja sploh ne pride. Isti problem se pokaže pri rastlinah, ki potrebujejo veliko svetlobe za rast (npr.  Anthurium, Ficus benjamina), katere se največkrat zaradi estetskega videza postavi v slabo osvetljene kotičke stanovanja. Pomembno je vedeti katera rastlina je najbolj primerna za mesto katerega želimo zapolniti.

Voda

Splošno pravilo, ki velja za večino sobnih rastlin je, da rastline zalivamo zmerno in redno, vendar voda ne sme ostajati v podstavku.  Tudi na prekomerno suhost tal moramo biti previdni. Pomembno je, da uporabimo vodo z majhno vsebnostjo apna in klora, tako preprečimo nastanek soli, ki so škodljive za korenine. Najboljša je deževnica.

Hranilne snovi

Rastline potrebujejo vse hranljive snovi, ki so običajno v gnojilih. Če gnojenja niso redna oziroma gnojila niso primerna za določeno vrsto rastline (npr. tropske rastline potrebujejo veliko dušika in mikroelementov), lahko pride do sprememb kot so: neformiranje cvetov in plodov, veje z nekaj listi, ki dajejo rastlini grd videz.

Takoj ko rastline pokažejo prve znake »bolečine« (rumenjenje posameznih listov, hitro odpadanje cvetov) uporabimo tekoča gnojila, ki so rastlinam hitro dostopna in delujejo kot tonik.

Ti »hranilni aktivatorji«, so na bazi aminokislin, vitaminov, rastlinskih izvlečkov in ogljikovih hidratov, ki v praksi zagotavljajo energijo in koristne snovi za hitro okrevanje v zelo kratkem času:

• formiranje novih rastlinskih tkiv (poganjki)
bolj učinkovita fotosinteza
• povečanje listne mase
• večja aktivnost koreninskega sistema
bolj intenzivno cvetenje

 

Če hranilne aktivatorje uporabljamo v normalnih pogojih imajo ta učinek, da spodbudijo in izboljšajo vegetativno rast, cvetenje in pridelek.

Vir:

http://www.giardinaggio.it/appartamento/avambientali.asp

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook