Zdravje objavil

Boreč, dobra in zdrava reč

Boreč (Borago officinalis) ali boraga je prav tista rožica, nebesno modre barve s cvetovi v obliki zvezde o kateri so pisali že pred stoletji. Svoje korenine ima v Mali Aziji, v Evropo so ga prinesli Rimljani. Pogosto je krasil kmečke vrtove in tako ga še danes tu in tam najdemo tudi pri nas. A če bi vedeli, da je boreč koristna zel in hkrati odlična začimba bi ga gojili še veliko bolj pogosto.  Grki in Rimljani so ga cenili in ga uporabljali kot pomirjevalo za srce, predvsem pa je veljal kot rastlina, ki odpravlja žalost, melanholijo, krepi duha in bistri misli.

Boreč je lepa, do 80 cm visoka enoletnica, ki ima žametno sivozelene, podolgovate liste, pri tleh pa ima veliko listno rozeto iz katere se izrašča steblo, ki je v sredini votlo, poraslo s ščetinastimi dlačicami in z izmenično nameščenimi listi. Diši zelo prijetno, njegov vonj spominja na vonj po medu in zato ga tudi čebele zelo rade obiskujejo. V poletju nabiramo mlade, sveže liste, cvetove ali pa kar celotno zel, ki jo lahko posušimo. V kulinariki so najboljši lističi, cvetove pa lahko uporabimo za okrasitev raznih sadnih solat, hladnih jedi in za popestritev osvežilnih napitkov. Je zelo osvežilen, njegov okus je podoben okusu kumaric zato ga lahko uporabimo tudi pri odišavljanju masla, skute ali jogurta, dodamo pa ga lahko tudi v namaze za v sendviče. Seme, cvetove in liste uporabljajo tudi v medicini.

Uspeva v rahlih, prepustnih tleh na sončni pa tudi v rahlo senčni legi. Potrebuje oporo, edino, če ga redno pinciramo rahlo zavremo njegovo bujno razraščanje. Ker raste kot grm, na široko in na visoko potrebuje kar precej prostora. Za gojenje rastlina ni zahtevna, je pa res, da, če je grm pregost ga rade napadejo uši in listna plesen. Njegovo življenje je zelo kratkotrajno zato ga sejemo večkrat in sicer postopno od marca pa do julija, ker je temnokalivka ga moramo takoj, ko ga posejemo pokriti s prstjo in semena nekoliko stisniti. Sejemo ga le enkrat, saj se nato vsako leto zaseje sam. Ko se enkrat navadimo na njegov imeniten okus ga bomo želeli vedno ob sebi zato ga lahko čez zimo posejemo tudi v lončke. Cveti od junija do septembra, njegovi cvetovi pa se odpirajo od zgoraj navzdol, njegov cvet pa skriva velika črna oglata semena.

Ljudsko zdravilstvo ga že od nekdaj prišteva k štirim zdravilnim rastlinam, ki krepijo srce. Poznan je kot milostljiva rožica, ki preganja otožnost, obup, miri srce in navdaja žalostne ljudi s veseljem in vedrostjo. Zelo učinkovit naj bi bil tudi pri  živčni slabosti in pri živčnem utripu. Ker močno pospešuje potenje ljudsko zdravilstvo verjame, da s tem izločimo prav vse strupene snovi iz telesa. Čaj iz boreča naj bi tudi blagodejno vplival na jetra čeprav tu velja, da je manj več, saj s pretiravanjem lahko bolj škodujemo kot koristimo. Naše babice so obkladke  iz boreča dajale na vnete oči, da so zmanjšale bolečine in hitro pozdravile vnetje. Boreč deluje kot balzam za tiste, ki imajo težave s bronhitisom, krči ali vnetjem trebušne mrene, pomaga pa tudi pri težavah s zaostajanjem krvi v organih in pri revmatizmu. Uspešno tudi pomaga pri težavah s prehladom.

Viri: http://www.gorenjskiglas.si/, http://www.kmeckiglas.com

Z.L. 

1

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook