Vrtnarstvo objavil

Botanični vrt je kulturni spomenik

Vlada je na pobudo ljubljanske območne enote Zavoda
za varstvo kulturne dediščine Slovenije razglasila Botanični vrt v
Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena.

  Botanični vrt so odprli v dobi francoskih Ilirskih provinc. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola – Centralna šola (Ecole centrale), ki je za obvezen del vzgoje predvidevala tudi botanični vrt. Na pobudo Franca Hladnika je nastal Vrt domovinske flore.
Odlok
o razglasitvi je bil v skladu z 22. členom zakona o varstvu kulturne
dediščine usklajen z odlokom o razglasitvi Ljubljanskega botaničnega
vrta za naravno znamenitost, ki ga je leta 1991 sprejela Občina
Ljubljana Vič – Rudnik, pojasnjujejo v vladnem uradu za komuniciranje.
Ob tem dodajajo, da ima razglasitev tako imenovani varstveni režim in
meje spomenika usklajene s pristojnim ministrstvom za ohranjanje narave.

  Leta 1810 so začeli na zemljišču ob današnji Ižanski cesti namensko zasajati prve izbrane rastline. Franca Hladnika je maršal Marmont določil za vodjo vrta. Po generalu in upravitelju provinc je poimenovana najstarejša, okoli 200 let stara Marmontova lipa.

  Ljubljanski botanični vrt sodeluje z 293 tujimi botaničnimi vrtovi. Letno razpošlje več kot 5000 zavojčkov semen in rastlin, pridelanih v vrtu oziroma nabranih v naravnih nahajališčih.

Objavil/a Brigita Primc
  

 
Vrt je imel ves čas obstoja pomemben vpliv na slovensko botanično
znanost in vedo. Kot študijska univerzitetna ustanova, starejša od
Univerze v Ljubljani, ima zato velik zgodovinski pomen. Tuji
strokovnjaki ocenjujejo, da Botanični vrt v Ljubljani sodi med deset odstotkov najpomembnejših vrtov v Evropi

 

Vir: Žurnal

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook