Zanimivosti objavil

Božična zvezda

Za mesec december, katerega radi imenujemo veseli mesec so značilna drevesca, lučke, okraski in darila. Pa še nekaj je brez česa december ne mine – to je božična zvezda. Ponujajo jih na vsakem koraku, od čisto majhne do velike, od rdeče do bele. Zadnja leta postajajo priljubljene tiste z rožnatimi in kremastimi ovršnimi listi. Znano je tudi to, da je za gojenje zelo zahtevna rastlina in da le redkim uspe rastlino ohraniti tudi v novem letu. A poznamo tudi njen »nastanek«? Skoraj vsaka rastlina ima svojo zgodbo,  božična zvezda pa ima kar dve. Prisluhnimo.

Bil je božični večer, ko je pri vratih cerkve mehiška deklica po imenu Lola jokala, ker ni imela darila, ki bi ga položila ob vznožju jaslic. Nenadoma se pojavi močna svetloba in prikaže se angel varuh, katerega so se dotaknile solze in bolečina jokajočega otroka. Angel jo pomirili rekoč, da Jezus vidi ljubezen v njenem malem srčecu in da bo dovolj, če v cerkev prinese le nekaj rož, ki raste ob poti. Deklica mu odgovori, da tam raste samo plevel, angel pa ji pove, da tisto ni plevel ampak rastline za katere človek še ne pozna njihovega pomena. Lola se čez trenutek vrne in s ponosom položi svoj šopek med ostale cvetoče šopke vaščanov. In kot je napovedal angel plevel se je v trenutku spremenil v čudovite rdeče rože. Od tistega trenutka naprej so božično zvezdo v Mehiki poimenovali »Flores de la Noche Buena« kar pomeni cvetje Svete noči. Ta simbol božiča predstavlja dobro znamenje za prihodnje mesece, zahvaljujoč živim barvam prikliče pomlad, čas setve in žetve.

Zaradi svoje skromnosti je postala božji cvet

Zgodba o revni deklici je zelo očarljiva in privlačna kot sama rastlina. V naslednji zgodbi pa izvemo kako povsem navadna rastlina postane primadona.

Ko je Bog ustvaril naravo je vsem rastlinam naložil domačo nalogo. Te so morale oblikovati svoje najlepše cvetove in izbrati letni čas v katerem bodo najbolj občudovane. Nekega dne Bog opazi, da eno rastlino kljub temu da si ta zelo prizadeva izpolniti nalogo, nihče ne ceni in tudi nikogar ni ki bi jo izbral, prav zaradi njenih premajhnih cvetov in prevelikih listov. Bog se nato približa nesrečni rastlinici in prične hvaliti njeno notranjo lepoto, katero nihče ni prepoznal. Odloči se, da ji podari svojo kri – na tiste velike liste kapne najbolj intenzivno rdečo barvo in jo tako spremeni v najlepši cvet, ki simbolizira ljubezen in božje bistvo na zemlji. Zacvetela bo v vsem svojem sijaju v najpomembnejšem trenutku leta – za božič. Od takrat je rastlina z majhnimi cvetovi in velikimi listi postala božična zvezda.

Božično zvezdo (lat Euphorbia pulcherrima) so leta 1520 odkrili Cortés in njegovi možje, ko so prispeli v Tenochtitlan, glavno mesto Aztekov (današnji Ciudad de México) in videli, da ti na kanujih poleg cvetov in sadja namenjenega za poglavarja Montezuma prevažajo tudi  božične zvezde. Vendar niso bili španski osvajalci tisti, ki so božično zvezdo uvedli v Evropi. Po svetu se je razširila po zaslugi ameriškega ambasadorja v Mehiki, Joela Robertsa Poinsetta, ki jo je leta 1828 prinesel v ZDA. Po njem se tudi rastlina imenuje – poinsettia. V angleško govorečih državah je božična zvezda poznana pod imenom Poinsettia pulcherrima, kar v latinščini pomeni »lepa«.

Idealen prostor za božično zvezdo

To je tropska rastlina iz družine mlečkovk (Euphorbiaceae). Pravzaprav nima veliko skupnega z božično klimo. Rada ima toploto in ne prenese temperatur nižjih od 15 stopinj. V divjini zraste v obliki grma, ki doseže do 5 metrov. Najbolje uspeva v svetlih prostorih, vendar ne na direktni sončni svetlobi. Ko ne cveti, naj bo temperatura med 20 in 22°C, med cvetenjem pa nekoliko nižja 18-20°C.  Po cvetenju rastline ne smemo pretirano zalivati.

Božična zvezda je rastlina kratkega dne. To pomeni, da se ji cvetovi in ovršni listi začnejo razvijati šele, ko se skrajša čas dnevne osvetlitve. Za cvetenje potrebujejo 8 tednov dolgo obdobje, v katerem traja dnevna osvetlitev 10 ur ali manj. Moti jo celo prižgana luč!

Ko enkrat odpadejo rdeči ovršni listi stebla porežemo na 10 cm od osnove. Iz ranjenega stebla priteče bel mleček – lateks. To preprečimo tako, da rano potresemo s cigaretnim pepelom, ogljem ali poškropimo s toplo vodo. Rastlino postavimo na svetel prostor (ne neposredno sonce), kjer temperature niso previsoke. Prst naj bo skoraj suha.

V aprilu, ko rastlina prične rasti jo presadimo v večji lonec. Zalivanje v tem času je samo občasno toliko, da se prst ne posuši. Od maja do septembra rastlino gnojimo na 14 dni s tekočim gnojilom (višja vsebnost kalija in fosforja). Od oktobra pa do novembra rastlino pričnemo postavljati v temnejši prostor oz. jo pokrijemo s črno vrečko za približno 15 ur (npr. od 17:00 – 8:00). Rastline ne gnojimo in zalivamo redko. Decembra boste lahko uživali ob vaši božični zvezdi.

V javnosti še danes zmotno velja mnenje, da je božična zvezda strupena. Mogoče prav zaradi imena saj poinsettia zveni podobno kot beseda strup (poison). Rastlina namreč spada v veliko družino mlečkovk, kjer je veliko strupenih predstavnic. Vsekakor pa je neprimerna za osebe alergične na lateks.

Še nekaj zanimivosti. Bazilika svetega Petra v Vatikanu je bila z božičnimi zvezdami prvič okrašena v noči na 24. december 1899. Takrat je vzbudila občudovanje vseh vernikov in še danes ostaja simbol božiča.

 

Vir:

http://www.elicriso.it/it/come_coltivare/stella_di_natale/

http://www.stelladinatale.it

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook