Vrtnarstvo objavil

Brasija – pajek ki ne piči

Brasija – splošno

Brasija (lat Brassia) je vrsta orhideje. Te eksotične in za gojenje zahtevne rastline so doma v gorskih predelih tropske Srednje in Južne Amerike. Brasija je dokaj redka vrsta v komercialni pridelavi orhidej, medtem ko se različne hibride (križance) te vrste lažje najde.

Pseudobulba (rizom) razvije na vrhu dva dolga trakasta rahlo usnjata in nekoliko svetleča lista zelene barve. Spomladi se na vrhu pseudobulbe razvije steblo, ki raste ukrivljeno. Na steblu je polno velikih cvetov v odtenkih rumene barve z značilnimi pegami. Dolgi cvetni listi (pri nekaterih klonih več kot 50 cm) dajejo videz pajka na dolgih nogah in zaradi katerih je brasija tudi dobila ime orhideja pajek. Pseudobulbe se običajno zelo razvijejo in redno proizvajajo nove pseudobulbe, tako da rastlina v nekaj letih postane zelo velika.

Brassia maculata: epifit izvira iz Srednje Amerike, ima ovalno ploščate pseudobulbe, s trakastimi listi. Spomladi požene tanke v lok ukrivljena stebla s številnimi velikimi dišečimi cvetovi. Ti so rumene barve s temnejšimi pegami. Cvetna stebla dosežejo skoraj meter v dolžino, zaradi česar je rastlina zelo vpadljiva.

Brassia neglecta: epifit izvira iz goratih območjih Južne Amerike (do1900 m nadmorske višine). Ima ploščate precej velike pseudobulbe, dolge podolgovate usnjate liste, svetlo zelene barve. Ima številne rumene cvetove s temnimi pegami. Za razliko od ostalih brasij, B. neglecta prenese tudi nekoliko nižje temperature zato ni primerna za stanovanja. Ustreza ji rastlinjak kjer ji lahko nudimo ustrezno temperaturo.

Brassia ochroleuca: epifit izvira iz Brazilije. Ima ovalno ploščate pseudobulbe z dolgimi listi in lokastimi stebli, ki nosijo številne dišeče cvetove zelenkaste barve. Podaljšani cvetni listi lahko dosežejo 25-35 cm v dolžino, ki cvetu dajejo nežen videz. Gojenje te vrste je dokaj enostavno, dobro uspeva tudi v stanovanju pod pogojem, da ima temperaturno razliko za 5°C med dnevom in nočjo.

Brasija in gojenje

Te orhideje ni lahko najti na prodajnih policah, še posebej zato, ker zahtevajo precej posebne rastne razmere. Zato niso ravno primerne kot darilo za materinski dan, razen če ni mama prava ljubiteljica rastlin, zlasti orhidej.

To so epifiti, kar pomeni, da njihove korenine ne silijo v zemljo, raje imajo mešan substrat (šota, mah, rastlinsko oglje, perlit in polistiren) – lahek in porozen, ki ne zadrži vode. Ne potrebuje velikega lončka, po možnosti prozornega, da korenine uživajo svetlobo.

Večino vode, ki jo potrebujejo dobijo iz zraka in ne iz tal, zato je pomembno, da rastline od marca do septembra imamo na toplem in vlažnem mestu. Prst mora biti vedno vlažna (vendar ne stoječa voda) zato je zalivanje pogosto (na 4-5 dni v rastni sezoni, 12-15 dni v obdobju počitka). Lonček namakamo v vodi in nato pustimo, da se voda odcedi.

V rastni sezoni zadostuje univerzalno gnojilo (enkrat na teden). Uporabimo le petino potrebnega odmerka navedenega na embalaži. Enkrat mesečno preskočimo eno gnojenje, da z vodo speremo ostanke mineralnih soli v prsti. V obdobju počitka gnojenje odpade.

Brasija in svetloba

Te orhideje, kot mnoge druge vrste v naravi živijo na visokih drevesih deževnega gozda, nekaj metrov od tal in vendar na senčnem mestu med krošnjami, kjer predvsem v zgodnjih ali v poznih urah dneva posije kakšen žarek sonca. Brasija v stanovanju potrebuje svetel prostor, vendar ne direktnega sonca mogoče samo zjutraj ali zvečer. Dober pokazadelj ali je svetlobe preveč ali premalo so listi. Če postanejo bolj svetlo zelene barve pomeni, da prejemajo preveč svetlobe.  Ko listi postanejo temno zelene barve je to znak, da rastlina ima premalo svetlobe in tudi cvetenje je v tem primeru vprašljivo.

Brasija in razmnoževanje

V naravi se iz cvetov razvijejo plodovi polni semen. V stanovanju je to nemogoče, ker oprašitev temelji na odnosu vzajemne pomoči z majhno osico, ki izvira iz Južne Amerike. Semena se najde le na tržišču. Lažji način razmnoževanja poteka jeseni s sekundarnimi pseudobulbami, ki se vsako leto razvijejo ob matični rastlini. Pazimo, da vsaka pseudobulba ima nekaj zdravih korenin. To so občutljive rastline in ne marajo, da se jih prepogosto moti, zato se cvetenje, zaradi presaditve lahko ustavi za nekaj let. To opravimo res samo takrat, ko rastlina postane prevelika za lonček.

Brasija, škodljivci in bolezni

Rastlino, ki raste v zelo sušnih pogojih pogosto napadejo kaparji. Ti se naselijo na spodnji strani listov oziroma na delu kjer list izrašča iz pseudobulbe. Škodljivce nemudoma odstranimo z vatirano paličico namočeno v alkohol. Prisotnost kaparjev je jasen znak, da brasija (orhideja) živi v preveč suhem ozračju in potrebuje bolj vlažno klimo.

Prekomerno zalivanje povzroči gnitje tako korenin kot pseudobulb. Znaki so porumeneli  in uveneli listi. Rastlino v tem primeru tretiramo s fungicidom in presadimo v novo prst in  lonček, kajti stara prst vsebuje spore gliv.

Spomladi rastline lahko napadejo tudi listne uši, še posebej če jih prestavimo na prosto. Uši se naselijo na nove poganjke. Tudi v tem primeru jih lahko preprosto odstranite na primer z vodnim curkom.

 
Vir:

http://www.elicriso.it/it/orchidee/brassia/

http://en.wikipedia.org/wiki/Brassia

 

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Morate biti prijavljeni za komentiranje.

Iskanje

Facebook