Zanimivosti objavil

Breza – Betula L.

Kljub temu, da velja lipa za simbol slovenstva, jo  redko sadimo kot
okrasno drevo pred svojo hišo. Kadar gre za izbiro okrasnega drevesa, se
zelo pogosto odločimo za brezo. Njeno posebno lubje in nežne barve
zamikajo marsikaterega lastnika vrta. Pri nas velja za daleč najlepšo
okrasno vrsto. Posebej navadna breza je hvaležna izbira, saj jeseni ni
večjih kupov listja, ki bi kazili tla okrog nje.
V zmernem in arktičnem pasu raste okrog 60 vrst brez. 

Navadna breza- Betula pendula Roth. je do 30 m visoko
in do 0,6 m debelo drevo. Krošnja je redka, stožčasto, večkrat
nepravilna. Privlačna značilnost breze so belo obarvane plutaste plasti
celic. Ker so tanke in slabo raztegljive, z rastjo drevesa pa pokajo in
se krožno luščijo, in tako nastane enkraten vzorec temne in svetle
barve.

Je skromna drevesna vrsta z majhnimi rastiščnimi
potrebami. Zato uspeva tudi tam, kjer ne nobena druga vrsta. Potrebuje
pa veliko svetlobe. Odporna je proti nizkim temperaturam in pozebi. Še
posebej v mladosti pa slabše prenaša sušo in pripeko. V zgodnji mladosti
raste hitro, vendar se kmalu izčrpa. Njena življenjska doba je redko
daljša od 100 let.

Brezov les je slabo trajen, vendar cenjen. Uporabljajo
ga v mizarstvu, strugarstvu, rezbarstvu. Iz njega izdelujejo zobotrebce,
celulozo, oglje, okvirje za slike, tobačne pipe in drugo. Posebno
vrednost ima po različnih koncih sveta njena skorja zaradi izjemne
trajnosti.

Sodi tudi med zdravilne rastline. Lepljive mlade
brezove liste nabiramo v maju. Nabiramo tudi skorjo mladih vej in jo
sušimo. Brezove popke pa nabiramo pred cvetenjem, posušimo jih hitro in
hranimo v dobro zaprtih posodah. Nekaj njene droge lahko imamo vedno na
zalogi. Dobro deluje kot diuretik (pri obolenjih ledvic, mehurja, pri
vodenici ipd.) količina seča se poveča za petkrat, poleg tega pa se tudi
iz krvi in tkiv pospešeno izloča sečna kislina. Pri kroničnih obolenjih
kože pijemo čaj, kuro pa dopolnjujemo tudi s kopelmi iz brezove skorje.
Brezov sok, ki ga navrtamo spomladi in ima prijeten okus, je znana
sestavina v šamponih.
Cvetni prah lahko v pomladanskem času občutljivim osebam povzroča resne alergije, saj je prav breza najbolj alergogeno drevo.

Navadni je zelo podobna puhasta breza. Krošnja je
gosta, konci vej pa niso tako povešeni. Prenese nekoliko več sence kot
navadna.  Pritlikava breza pa je do 1 m visok, polegel grm. Do 19. stol.
je samoniklo rasla tudi v Sloveniji, od takrat pa velja pri nas za
izumrlo. Včasih jo sadijo v skalnjakih.

Objavil/a Irena Likon
  

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook