Kmetijstvo objavil

Bruselj v boj proti nezakoniti sečnji in krčenju gozdov

Evropska komisija je danes predstavila dve pobudi za zaščito gozdov po svetu…

Sveženj
vključuje zakonodajni predlog glede nezakonite sečnje in uvažanja
nezakonito posekanega lesa v Evropsko unijo ter sporočilo glede boja
proti krčenju gozdov v tropih. Pobudo gre razumeti tudi v luči iskanja
mednarodnega dogovora po izteku Kjotskega protokola. Nezakonita sečnja
je velik problem, poudarja Evropska komisija. Ne le da ima škodljive
učinke za okolje, temveč ogroža tudi domorodna ljudstva. Pravzaprav je
to simptom širših problemov – pomanjkanja kakršnegakoli upravljanja z
gozdovi ter šibkega pregona, so prepričani v Bruslju.

V
luči iskanja dogovora o okoljskem režimu, ki bo v svetu veljal po
izteku Kjotskega protokola leta 2012, je komisija v tem svežnju
predlagala konkretne cilje: tako naj bi do leta 2030 zaustavili
zmanjševanje gozdnatih površin, do leta 2020 pa naj bi za polovico (50
odstotkov) zmanjšali krčenje tropskega gozda.

Gozdovi pomembni v boju proti podnebnim spremembam

Evropski
komisar za okolje Stavros Dimas je danes izpostavil, da je to prvi
primer, ko neka regija v svetu predlaga tovrstne predloge. Opozoril je,
da v gozdovih živi polovica vseh znanih vrst, gozdovi pa so pomembni
tudi v boju proti podnebnim spremembam.

“Države v
razvoju in razvite države se morajo združiti, da ohranijo še preostale
gozdove. Poleg tega moramo dobaviteljem lesa poslati jasno sporočilo, da
nezakonito posekanega lesa in lesnih izdelkov na trgu EU ne bomo
tolerirali,” je odločen Dimas.

Okoli petina lesa, ki ga uvozi EU, je iz nezakonite sečnje

Kot
nezakonito sečnjo predlog komisije opredeljuje pridobivanje, prevoz,
prodajo ali nakup lesa, ki krši veljavno nacionalno zakonodajo. Kar
okoli petina (19 odstotkov) lesa, ki ga uvozi EU, naj bi bila iz
nezakonite sečnje, zato bodo morali uvozniki po novem pridobiti zadostna
jamstva, da je les pridobljen v skladu z zakoni države, od koder
izvira.

Na leto tudi izgine okoli 13 milijonov
hektarov gozdov, izsekavanje pa doprinese kar 20 odstotkov svetovnih
izpustov toplogrednih plinov. Zato je krčenje gozdov postalo pomembna
točka pogovorov o okoljskem režimu, ki bo veljal po izteku Kjotskega
protokola leta 2012.

O svojem predlogu bo Dimas v
ponedeljek, ko se začenja Svet EU za okolje, obvestil vse okoljske
ministre EU, ki se bodo posvetili pripravam na konferenco pod okriljem
okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) ter srečanje
partneric Kjotskega protokola, ki bo v začetku decembra v Poznanu. To je
pomembna konferenca pred mednarodno okoljsko konferenco decembra
prihodnje leto v Koebenhavnu, kjer naj bi se svet dogovoril o okoljskem
režimu po letu 2012.

Na predstavljen predlog glede
nezakonite sečnje in krčenja gozdov so se negativno že odzvale različne
okoljevarstvene organizacije. Greenpeace in Friends of the Earth
ocenjujeta, da predlog enostavno ni zadosten odziv na resnost situacije.

V
Friends of the Earth menijo, da bi moralo biti trgovanje z nezakonito
posekanim lesom kaznivo dejanje in da bi se morala Evropa spopasti s
ključnimi razlogi krčenja gozdov – Evropejci namreč porabijo preveč
papirja in denimo palmovega olja. Greenpeace medtem pravi, da bi morali
trgovci predstaviti zanesljive dokaze, da gre za zakonito pridobljen
les, vzpostavljen pa bi moral biti tudi močan sistem sledljivosti.

Vir: Siol

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook