Zanimivosti objavil

Čebela v antični umetnosti – 1. del

S tem prispevkom bomo poskušali prikazati »Čebelo v antični umetnosti«. Fascinantno potovanje, ki nas bo počasi zbližalo s to malo, skorajda čudežno živalco – čebelo.

Paleontološke študije so pomagale uvrstiti čas razvoja čebel, tako samotark kot kolonijskih vrst, pred približno 135 milijoni let. V čas, ko so se kritosemenke diferencirale in postale prevladujoča rastlinska vrsta med takrat obstoječimi vrstami. Vse od takrat naprej so čebele in cvetje skupaj »prepotovali« dolgo pot evolucije, ki je vodila vse do popolnega razvoja njunega medsebojnega odnosa.

Človek se v zgodovino čebele umesti milijone let pozneje. Lahko samo domnevamo, da so prvi ljudje dojeli koristnost te žuželke, šele takrat, ko so opazili, da ta v svoje gnezdo kopiči gosto, sladko in prijetno snov. Vsekakor je človek med sprva ropal pa čeprav je tvegal boleče pike.

Prva pričanja najdemo v tako imenovanih »jamskih poslikavah«, to so starodavne stenske poslikave, ki prikazujejo prizore čebel.

Zelo preprosta risba, ki sega več kot 7000 let nazaj, torej v obdobje neolitika, prikazuje prizor pobiranja medu. Risba se nahaja na steni jame Cueva de la Arańa (Pajkova jama) blizu Bicorpa (Valencia) v vzhodni Španiji. Upodobljena je človeška figura (morda ženska), ki v eni roki drži košaro medtem ko z drugo pobira nekaj zalege medu iz stenske špranje, okrog nje pa veliko čebel. Malo nižje je še ena figura (verjetno najstnik) opremljena z ustrezno posodo (slika 1: http://www.rtve.es/resources/jpg/3/7/1242741745573.jpg).

Prav posebna jamska slika iz skalnatega zavetišča v Matopo Hills (Zimbabve) nam prikazuje človeka, ki poskuša zadimiti gnezdo čebel, da bi tako pridobil med. To je verjetno najstarejša predstavitev uporabe dima v čebelarstvu (slika2:http://www.cartantica.it/content/Api/APE2.jpg).

Zanimiva je tudi najdena skica (Firengi Hills, Indija) na kateri je upodobljen »lovec« medu na veji drevesa obloženi z več gnezdi. Verjetno je to Apis dorsata, vrsta čebel, ki je še vedno prisotna v gorah Indije (slika3:http://www.cartantica.it/content/Api/API3.jpg).

Stenska poslikava, ki sega v leto 500 pr.n.št., najdena v Jambudwip Sheleter (Mahadeo Hills, osrednja Indija), je bila v nasprotju s preostalimi poslikavami tistega časa izdelana v »belem«. Slika prikazuje dve osebi med pobiranjem medu iz gnezda čebel; spodnja (ženska) figura ima košarico, v katero se iz satja zbira med, ki ga je moški razbil z dolgo palico (slika4:http://www.cartantica.it/content/Api/API4.jpg).

Tudi na območju Sredozemlja obstajajo najstarejši dokazi o čebelarstvu. Poleg iberskega grafita je potrebno omeniti še nizek relief iz »sončnega« templja Neuserre v Abu Ghorb, okrog 2400 let pr.n.št. (slika5:http://www.cartantica.it/content/Api/API5.jpg) in dekoracije na grobnici Pabusa v Luxorju 660-625 pr.n. št. (sliki 6:http://www.apicolturaonline.it/img/aaa6a.jpg 
in 7: http://www.apicolturaonline.it/img/aaa9.jpg), ki prikazujejo gospodarski pomen čebele v starem Egiptu. Še zlasti slika iz Abu Ghorab ima prav poseben pomen saj prikazuje najstarejšo upodobitev panja. Na levi strani slike je mogoče videti egiptovskega »čebelarja«, ki jemlje satje, na desni pa »čebelarje«, ki stiskajo satje in shranjujejo med v posode.

Čebele so bile zelo cenjene tudi v starem Egiptu. Iz tega časa so ohranjeni mnogi simboli Gornjega in Spodnjega Egipta. Prvi je lotosov cvet in drugi je čebela. Tako je na grobovih prve dinastije faraonov poleg številnih drugih simbolov našla svoje mesto tudi risba čebele. Pa poglejmo zakaj.

Faraoni so v času prihoda na prestol prevzeli precej kompozitno ime. Celotna titulatura je bila sestavljena iz petih imen. Zadnji dve imeni sta sestavljali tako imenovano »kronsko ime« (praenomen) in lastno (osebno) ime (nomen) kralja, ki sta bili zaprti v dve kartuše (shenu). Praenomen izbran ob kronanju ima kartušo, ki se nahaja pod ali za enim ločjem in eno čebelo, kot kraljevska emblema za Zgornji in Spodnji Egipt (naziv, ki dobesedno pomeni »ta ki vlada nad ločjem in čebelo«, prevedeno kot »kralj celotnega Egipta«). Pod tem imenom so kralja poznali Stari Egipčani. (slika8:http://en.wikipedia.org/wiki/File:Luxor,_hieroglyphs_on_an_obelisk_inside_the_Temple_of_Hatshepsut,_Egypt,_Oct_2004.jpg).

V antični Grčiji je bilo čebelarstvo razširjeno in čebela je bila upodobljena v raznih umetniških delih. Med njimi je zelo znana numizmatika: stari Grki so izdelovali najlepše umetniške kovance, ki so bili kdajkoli kovani. Reproducirali so mitološke prizore, portrete in živali (vključno z žuželkami: čebele, hrošči, metulji, škržati, mravlje, kobilice in bogomolke). Veliko kovancev v bogati zbirki navzoči v Britanskem muzeju v Londonu, upodablja prav čebelo (slika9:http://www.bee-hexagon.net/files/image/BeeCoinEphesus.png).

Ve se, da je bila v helenističnem svetu (antična Grčija) čebela zelo cenjena, tako zelo, da so v Efezu, znanem po čaščenju boginje Artemide in njenih spremljevalk, imenovane tudi »melissa« (čebela) za pet stoletij kovali kovance, ki so nosili podobo čebele.

Stari Grki so izdelovali tudi odlično keramiko, posledično se je razvilo tudi slikarstvo na keramiki. Lepo okrašene vaze so uporabljali kot darila, ki so imela simbolično vrednost. Ena takšnih je tudi »lekythos z rdečo figuro« antične izdelave datirana v 5. stoletje pred našim štetjem (shranjena v muzeju Agorŕ v Atenah). Lekythoi so prvotno bili namenjeni za shranjevanje odišavljenih olj, kasneje pa so jih uporabili za pogrebne namene. Na tej vazi je naslikan vojak s čelado, s sulico v eni roki in ščitom z velikim motivom »Hymenoptera Apocrita«. Žal ni mogoče ugotoviti ali gre v tem primeru za čebelo ali oso. Ker sta obe žuželki, tako čebela kot osa opremljeni z želom kot organ za obrambo, ima ta upodobitev na ščitu grškega vojaka najverjetneje obrambni pomen. (slika10:http://www.cartantica.it/content/Api/API56.jpg).

Viri:
http://www.apicolturaonline.it/apearteantica.html
http://www.miezewau.it/dueterre.htm
http://it.wikipedia.org/wiki/Titolatura_reale_dell’antico_Egitto

Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook