Zanimivosti objavil

Čebela v antični umetnosti – 2. del

Vsa dejstva vodijo v prepričanje, da so čebele v antični Grčiji gojili z veliko mero znanja in tudi spretnostjo. To nam pričajo mnogi viri, med katerimi izvemo, da so v pokrajini Atika (Atene glavno mesto) že za časa Perikleja (umrl 429 pr.n.št.) imeli okrog 20.000 panjev. Običajno je delo s panji opravljal »suženj – čebelar« imenovan »mellitouros«.

Znameniti Mallijski obesek iz leta 1700 pr.n.št., danes shranjen v Arheološkem muzeju Heraclion na Kreti ima motiv čebele. Na tem prelepem dragulju iz minojske dobe, dve čebeli (za nekatere tudi dve osi!) polagata kapljico medu na satje, predstavljeno kot granuliran obroč v sredini. Obesek naj ne bi bil le dekorativen nakit, plod domišljije in tehnične sposobnosti kretskih zlatarjev ampak kraljevski dragulj, ki nošen s strani kralja vizualno predstavlja kretsko moč. Granuliran obroč sestavlja devet koncentričnih krogov, ki predstavljajo simbol 9-letnega obdobja vladanja. Zgornja in spodnja meja dragulja predstavljajo strukturo časa lune-sonca v katerem kralj opravlja svojo dolžnost. Sonce simbolizira majhna obla nad glavama obeh čebel, luno, pa trije obroči, ki visijo na krilih in telesih obeh žuželk. Predstavljali naj bi tri lunine mene: levi »rastočo luno«, sredinski »polno luno« desni pa »padajočo luno«. Obroči so obdani z 29 zrni, ki predstavljajo 29 dni lunarnega meseca.

Zelo malo je znanega o čebelarstvu pri starodavnih civilizacijah Mezopotamije. Stari Babilonci (okrog leta 1600 pr.n.št.) so častili boga sonca Mitra – upodobljen kot lev, ki v gobcu ima čebelo. Zakaj ravno čebelo? V tamkajšnjem lokalnem jeziku je beseda za čebelo »Dabar« kar pomeni »Beseda« (včasih tudi božanska beseda). Ta izraz bodo kasneje prevzeli tudi stari Judje, ko so prosili Mesijo.

Leta 1843 je bil v Oljeni (Sardinija) najden kip iz brona visok 16 cm. Upodablja golega moškega prekritega s čebelami. Ravno prisotnost čebel je omogočila, da so upodobljenega človeka prepoznali kot Aristeja – civilizacijskega junaka, ki je Sardince naučil gojenja oljk in vinske trte, predelave mleka in čebelarstva. Datum nastanka ni gotov, verjetno pa sega v obdobje pred rimsko osvojitvijo Sardinije (238 pr.n.št). Ker je Aristej prišel iz Grčije, lahko predpostavimo povezavo grških kolonij v goratih območjih otoka. Kip hranijo v Arheološkem muzeju v Cagliariju.

Znano je, da so Sardinijo nekoč kolonizirali tudi Feničani in Kartažani, kateri so na otoku zagotovo že našli razvito čebelarstvo. Grška navzočnost, ki je veliko bolj omejena, se nanaša na isto obdobje, verjetno 6. stoletje pr. n. št. Tudi v obdobju starega Rima so radi uporabljali čebelji pridelek, kot nam predstavlja tale alegorična slika, ki prikazuje pobiranje satja iz votlega drevesa.

Lep primer rimske ljudske umetnosti so prizori, ki ponazarjajo umetnosti in obrti, v zadnjem republikanskem in v prvem cesarskem obdobju (1. stoletje pr.n.št.). Na nagrobnem reliefu z napisom Tita Paconia Caleda in žene Octavie Salvie sta na vsaki strani kvadrata s profili njega (desno) in nje (levo) na sredini pa so prikazana različna kmetijska opravila, ki jih izvajajo trije sužnji v prisotnosti Paconiusa. Ta stoje daje ukaze medtem ko drži tabelo za zapisovanje. Okrogle strukture so prikazani panji.

Iz tega prispevka lahko vidimo, da je bila čebela v zgodovini človeštva že od samega začetka vedno prisotna. Vse od najstarejših civilizacij naprej imamo številna umetniška pričevanja o tesni povezavi s človekom. Odnos človek-čebela je bil vedno privilegiran odnos glede na katero koli drug odnos človek-žuželka, in nikoli ga ni spremljal gnus ali strah. Kljub temu, da čebela ima oziroma v sebi nosi »potencialno nevarnost« je bila vedno povzdignjena v simbol družabnosti in delavnosti.

Pa še zanimivost. Se še spomnite slovenskih tolarjev, predvsem kovancev? Eden izmed njih, tisti za 50 stotinov je imel upodobljeno čebelo »Apis mellifera«. Slovenci pa nismo edini, ki smo čebeli namenili to čast. Francoska čebela se nahaja na novih kovancih skupne evropske valute euro, za 1 in 2€ ter na vseh centih 50, 20, 10, 5, 2 in 1 na »nacionalni« strani, ki nosi napis »Liberte, Egalite, Fraternite«.

Prej ali slej se bo eden od teh kovancev znašel v vašem žepu. Dobro si ga oglejte, še bolje vam bo šlo s pomočjo povečevalnega stekla, saj je čebela zelo zelo majhna, komaj vidna s prostim očesom. To je blagovna znamka francoske kovnice in se nahaja na robu kovancev, čisto blizu stopala »Marianne« na kovancih za 50, 20, 10 centov in med dvema zvezdicama na vrhu, nasproti »L« Egalite na kovancih za 1 in 2 eura.

Prijetno iskanje!

 

 

 

Martina Vodopivec

Viri:
http://www.apicolturaonline.it/apearteantica.html
http://www.miezewau.it/dueterre.htm
http://it.wikipedia.org/wiki/Titolatura_reale_dell’antico_Egitto

 

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook