Čebelarstvo objavil

Čebelarstvo

Med je naravno sladilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane
uporabno. Kakovost pestrost izbire in bogastvo arom so prednosti
slovenskega medu. Njegova edinstvena aroma je odvisna od botaničnega
izvora, torej od tega kje čebele nabirajo nektar ali mano…. Kot
ogljikov hidrat je med dober vir energije. Med je pravzaprav invertiran
sladkor, sestavljen iz večinoma sladkorja(70 do 80%), predvsem sadni
sladkor (fruktoza) in grozdni sladkor (glukoza), nekaj je pa tudi
sestavljenih sladkorjev (saharoza, maltoza). Med vsebuje tudi vitamine,
proteine, encime, aminokisline, eterična olja, ki mu dajejo značilno
aromo, ter minerale kot so: kalij (K), kalcij (Ca), natrij (Na),
magnezij (Mg), železo (Fe). Mineralne snovi so namreč za človekovo telo
življenjskega pomena. Vode v medu je 16%.  Lastnost medu je, da
kristalizira (glukoza tvori kristale, zato se med trdi, od tod tudi ime
strd, spremeni pa tudi barvo in okus). Kristaliziran med se utekočini
pri segrevanju do 40°C. Med lahko ob delovanju nekaterih mikroorganizmov
tudi zavre. Tak med je neuporaben. V sledovih vsebuje še druge vrste
sladkorja, vitamine, minerale in encime. V primerjavi z belim sladkorjem
ima med manjši vpliv na količino glukoze v krvi in to predvsem zaradi
visoke vsebnosti fruktoze.

Med je odlično hranilo, krepčilo,
pomirjevalo, vir mineralnih snovi, pospešuje rast zob in kosti, deluje
blago odvajalno in daje živilom aromo.

Različne vrste medu se med seboj razlikujejo po barvi, okusu, sestavi, zgradbi in lastnostih.

Glede na pašo čebel, ločimo različne vrste medu:

  • AKACIJEV
    MED (je skoraj brezbarven do svetlo rumen) Uporabljajo se pri
    sladkornih bolnikih ker ima več fruktoze kot glukoze. Uporablja se kot
    sladilo, zdravilo proti prehladu, črevesnih ter želodčnih težavah. 
  • CVETLIČNI MED (je rumene barve) Uporablja se kot sladilo, namaz, zdravilo proti alergijam ter krepi žile in srce.
  • SMREKOV
    MED (je temno rjave barve) uporablja se kot namaz, sladilo, zdravniki
    ga pa priporočajo pri slabokrvnosti, kašlju ter bronhitisu.
  • HOJEV
    MED (je temno rjave barve z zelenim odsevom) Ima vonj po smoli ter
    žganju. Uporablja se pri slabokrvnosti, boleznih dihal, prehladu, gripi
    in slabem zadahu .
  • GOZDNI MED (je svetlo tekmo rjave barve) Uporablja se kot sladilo, namaz in zdravilo pri vnetju dihalnih poti.
  • REGRATOV MED (je rumene bleščeče barve) Okus ima po regratovih cvetovih. Uporablja se v prehrani in pri prehladih.
  • LIPOV
    MED (je svetlo rumene barve z odsevom zelene barve) Aromo ima zelo
    značilno po mentolu, lipovem cvetju,    zeliščih ali svežih orehih.
    Uporablja se pri prehladih, povišani telesni temperaturi in kašlju.
  • ŽAJBLEV MED (je zlato rumene barve z močnim vonjem) Uporablja se pri prehladu in kašlju.
  • KOSTANJEV
    MED (je v več odtenkih rjave barve z rdečkastim ali zelenkastim odsevom
    z močnim vonjem) Uporablja se v prehrani in pri slabokrvnosti in
    utrujenosti.

 

SHRANJEVANJE MEDU: najboljša posoda
za med je satje. Ker ne moremo vsega medu imeti v tej obliki, zanj
izberemo posodo, ki ne bo vplivala na njegove lastnosti in ga bo
varovala pred zunanjimi vplivi. Zato, večje količine medu embaliramo v
sode ali pločevinaste škatle, manjše količine pa v ročke, steklene
kozarce, v kozarce povoščenega kartona in plastično embalažo. Posoda
mora biti čista, najbolje če je temna in ne prepušča svetlobe, ki
negativno vpliva na med. Posoda z medom mora biti vedno dobro zaprta.

 

 ČEBELE:
so pomembne predvsem kot opraševalke. Pomagajo oprašiti sadno drevje,
poljščine ter zelenjavo in pomagajo pri ohranjevanju ravnovesja v
naravi. Ključnega pomena so v sadjarstvu, saj se preostali morebitni
opraševalci v obdobju najbidnješega cvetenja ponavadi šele prebujajo iz
zimskega spanja(npr. čmrlji, metulji). Dandanes uporabljamo vse več
kemičnih sredstev za uničevanje plevela in drugih škodljivcev, vendar s
tem uničujemo tudi žuželke, ki oprašujejo rastline. Čebele med letanjem s
cveta na cvet srkajo sladke sokove, na listih in iglavcih pa pobirajo
medeno roso – izloček kaparjev in uši. Temu medu pravimo mana. Nabran
nektar in mano v svojem želodčku nosijo v panj, odložijo v satje, kjer
dozori v med. Med zorenjem se nato sladkor saharoza spremeni v dva
enostavna sladkorja – glukozo in fruktozo. Ker ponavadi pridelajo več,
kot porabijo, človek pobere presežke medu in jih koristno uporabi za
svojo prehrano ali zdravilo. Za pripravo kilograma medu morajo čebele
obleteti več milijonov cvetov. V povprečju do tristo cvetov na uro.

 

VOSEK:
izločajo ga mlade čebele. Iz njega uredijo svoje bivališče – satje.
Vanj matica izlega jajčeca, čebele pa odlagajo med in cvetni prah.
Čebele z voskom tudi pokrijejo zrel med in bube.

  • sestavina kozmetičnih pripravkov
  • sestavina premazov za pohištvo
  • za voskanje pekača pri peki peciva
  • sveče iz voska

MATIČNI
MLEČEK: to je hrana za matice, pa tudi za čebeljo zalego. Izločajo ga
mlade čebele. Ker je matica hranjena z matičnim mlečkom, je veliko večja
od čebel delavk, pa tudi živi veliko dlje. Matica je čebela, ki ima
razvite spolne organe in izlega jajčeca ter tako skrbi za ohranjanja
družine.

  • preprečuje vnetje
  • pomaga pri astmi
  • normalizira razvoj otrok
  • krepi odpornost organizma
  • pospešuje rast las

PROPOLIS:
čebele v naravi nabirajo smolnate snovi, ki jim dodajo še nekatere
druge snovi in tako nastane propolis. Z njim zavarujemo svoj dom pred
mikroorganizmi, prepihom, mrazom… To je zelo dragocena snov, ki deluje
proti bakterijam, glivam in virusom. Propolis, ki ga naberemo v panju,
lahko raztopimo v alkoholu, tako nastane tinktura, ki jo uporabimo za
najrazličnejše namene.

  • blaži okužbe v ustih, grlu in spodnjih dihalnih poteh, odpravlja nadležne angine
  • učinkovit je proti navadnemu herpesu
  • odpravlja kožne lišaje in mozolje ter zdravi manjše rane
  • uporaben je tudi v zobozdravstvu in pri splošni ustni higieni

Objavil/a Brigita Primc
  

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook