Čebelarstvo objavil

Čebele so zimo uspešno prestale, bodo tudi spomladansko setev?

Če se po jutru dan pozna, bo leto 2009
do čebel prijaznejše in bolj prizanesljivo, kot je bilo lansko. Letošnja
zima je namreč vzela “le” okoli deset odstotkov čebeljih družin (lanska
približno tretjino), čebelam v prid pa gre tudi akcija seznanjanja
javnosti o pravilni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki jo je
ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano začelo včeraj v
poskusnem sadjarskem centru Kmetijskega inštituta Slovenije

Neustrezne pnevmatske sejalnice je
mogoče predelati na dva načina: s tovarniško preureditvijo, ki je
zahtevna in draga (komplet stane okoli 700 evrov), in z obrtniškim
kompletom, ki ni dražji od sto evrov. S slednjim se na odprtino
ventilatorja namesti usmerjevalno ohišje in ustrezno cev, ki
insekticidni prah s semena koruze usmeri v tla, ne v zrak. Obstaja še
tretja možnost, ki pa je za večino kmetov le pobožna želja. To je nakup
sodobne sejalnice, za katero je treba odšteti približno toliko kot za
nov pasat – 35.000 evrov. 
 
Tam so prikazali predelano sejalnico za setev koruze, razkužene z
insekticidi za zatiranje koruznega hrošča, kajti prav neustrezne
sejalnice so bile lani eden od krivcev za precejšen pomor čebel na
območju Domžal.

Država je lani zaradi nenadnih pomorov
čebel 38 čebelarjem izplačala 41.000 evrov pomoči, vendar predsednik
Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč meni, da je to morda le desetina
resnične škode, saj čebelarji pomorov ne prijavljajo, ker menda ne
želijo dodatne administracije. Noč namesto tega uporabnike
fitofarmacevtskih sredstev poziva, naj jih, če jih že morajo,
uporabljajo kar najmanj in po navodilih proizvajalca. “Pomorjena čebela
namreč ne pomeni le škode za čebelarja. Je prvo opozorilo, da se z našim
okoljem nekaj dogaja,” meni.

Slovenija se je odločila drugače kot Nemčija

Zaradi lanskih pomorov čebel na območju Domžal je kmetijsko ministrstvo
začasno prepovedalo uporabo z insekticidi razkuženih semen koruze in
oljne ogrščice. Prepoved pri oljni ogrščici je preklicalo že avgusta,
pri koruzi pa prejšnji mesec, potem ko so številni poskusi pokazali, da
so bili pomori čebel posledica sejanja koruze z neustreznimi
pnevmatskimi sejalnicami, ki so insekticidne delce s koruznega semena po
zraku raznašale na polja s cvetočo oljno ogrščico, kjer so se pasle
čebele.

Kmetijsko ministrstvo je dolgo oklevalo,
ali naj ponovno dovoli tudi uporabo razkuženega semena koruze ali ne.
Kmetijski minister Milan Pogačnik se je izgovarjal, da čakajo na
odločitve Nemčije, ki je imela podobne težave s pomori čebel kot
Slovenija, na koncu pa se je odločil drugače kot Nemčija, kjer je
razkuženo seme še vedno prepovedano. S tem je Pogačnik požel številne
kritike in očitke, češ da je podlegel kmetijskemu lobiju, včeraj pa je
takole utemeljil svojo odločitev: “V Sloveniji je 97 odstotkov
konvencionalnega in tri odstotke ekološkega kmetijstva. Ker sem minister
za kmetijstvo, moram enako spoštljivo in odgovorno skrbeti za vse
pridelovalce. Povezali smo se s stroko, ki je ugotovila, da je nevaren
le raztros obloge razkuženega semena koruze. In ko smo odpravili glavne
vzroke, ki lahko povzročajo škodo v okolju, smo prepoved preklicali.
Predvsem z mislijo, da je veliko število pridelovalcev v Sloveniji
odvisnih od uporabe pesticidov, saj se čez noč ne da vsega spremeniti.”

Predelati bo treba okoli tisoč sejalnic

Najučinkovitejša zaščita pred koruznim hroščem je sicer kolobarjenje,
vendar minister Pogačnik pravi, da so v Sloveniji zaradi razdrobljenosti
zemljišč in majhnega obsega obdelovalnih površin (imamo jih le 800
kvadratnih metrov na prebivalca, evropsko povprečje pa je 2500) možnosti
za kolobarjenje majhne. Če Slovenija ne bi dovolila uporabe razkuženega
semena, bi, tako Pogačnik, zaradi koruznega hrošča utrpela veliko
škodo. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da bi imeli v
tem primeru 24.500 ton manj mleka in 16.000 ton manj mesa. “Tega pa si
slovensko kmetijstvo ne more privoščiti,” je prepričan minister.

Lahko pa po njegovem veliko storimo s
pravilno rabo FFS. Kmetijski svetovalec Marjan Dolenšek pravi, da bodo
morali kmetje še pred setvijo z insekticidi razkužene koruze (začela se
bo okoli 20. aprila) neustrezne pnevmatske sejalnice predelati. Po
Dolenškovih ocenah imamo v Sloveniji približno dva tisoč sejalnic, od
tega jih bo treba polovico predelati. Kmetje se lahko v zvezi s tem
obrnejo na kmetijske svetovalce, za to, ali bodo res uporabljali
ustrezne sejalnice, pa bo, kot napoveduje kmetijski inšpektor Primož
Marolt, skrbela njihova služba.

Med se bo še dražil

Borut Preinfalk, strokovnjak za čebele na Nacionalnem veterinarskem
inštitutu, uspešno prezimitev čebel pripisuje spletu okoliščin. “Ugodna
je bila že jesen, saj je bilo dovolj vlage in rož, zato so imele čebele
precej pelodne paše in so se za zimo dobro oskrbele z rezervnimi snovmi,
ki jih zdaj porabljajo za to, da vzdržujejo zalego. Čebelarji so čebele
veliko razmnoževali, zato so se varoje razredčile, zanje zelo ugodna pa
je bila tudi mrzla zima,” našteva Preinfalk. Za uspešno ocenjuje tudi
lansko enotno akcijo zatiranja varoj z bayvarolom, ki so ga veterinarji
čebelarjem razdelili brezplačno. “Kako uspešen je bil bayvarol v
posameznem čebelnjaku, pa je odvisno od tega, kaj so čebelarji v njem
počeli pred tem. Toda tega nikoli ne povedo in v tem je največji
problem,” meni Preinfalk, ki zaradi zelo skromne bere v letu 2008
napoveduje nadaljnje podražitve medu.

Vir: Dnevnik

Objavil/a Tatjana Pihlar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook