Čebelarstvo objavil

Čebelji strup in njegova uporaba v zdravstvene namene

Znano je, da so čebelarji zdravi ljudje,
da številni dosežejo visoko starost, da do konca ohranjajo moč telesa
ter bistrost duha. K vsemu temu pripomorejo že čebele same, saj od
svojega gospodarja zahtevajo zbranost in umirjenost. Tudi vonj iz
panjev, ki ga čebelar vdihava med delom ali počitkom v čebelnjaku, je
prijeten in blagodejen. Še ugodneje pa vpliva na njegovo zdravje redno
uživanje medu in drugih čebeljih pridelkov, saj vsak čebelar dobro pozna
njihovo sestavo in lastnosti. Vemo, da čebelarji veliko manj kot drugi
smrtniki obolevajo za različnimi revmatizmi, zaslugo za to pa ima
čebelji strup.

Kaj je čebelji strup?

Čebelji strup ali apitoksin je brezbarvna gosta tekočina posebnega
vonja, ki diši po medu in je zelo grenka. Pridelujejo ga čebele delavke z
delovanjem posebnih žlez. Čebelji strup je pravzaprav izloček žleze
čebeljega žela, s katerim se čebela brani pred sovražniki.

Kaj vsebuje čebelji strup?

Čebelji strup vsebuje suhe snovi, vodo, n-amile, izoamile in etilacetat.
To je pravzaprav zmes več sestavin organskih in neorganskih snovi.
Čebelji strup vsebuje naslednje mikroelemente: železo, jod, kalij,
kalcij, magnezij idr. Beljakovine in peptidi predstavljajo 80 % suhih
snovi strupa in tu so biokemijsko in farmakološko najaktivnejše
sestavine.

Zdravilne lastnosti čebeljega strupa

Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje
številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne
lastnosti. Čebelji strup je najbolj redek čebelji izdelek. Uporabljali
so ga že v starem Egiptu, stari Grčiji in na Kitajskem. Tudi Hipokrat
naj bi poznal njegovo pozitivno delovanje pri sklepnih obolenjih. Zdaj
večino čebeljega strupa uporabijo za pripravo farmacevtskih izdelkov,
namenjenih za zdravljenje sklepnih obolenj, v rabi pa je tudi za
desenzibilizacijo preobčutljivosti na čebelji pik. Ljudsko zdravilstvo
in izkušnje zdravnikov pravijo, da ima čebelji strup tudi nekatere druge
zdravilne lastnosti. Mehanizem delovanja čebeljega strupa še ni dobro
raziskan, znano pa je, da v določenih primerih blaži bolečine, znižuje
krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi ter povečuje splošno
napetost mišičnega tkiva in delovno sposobnost organizma. Strup je na
voljo v obliki mazila in injekcij, uporabljajo pa ga tudi pri
akupunkturi. Ker gre za potencialno nevarno snov, ga je treba
uporabljati pod nadzorom izkušenega zdravnika. Glede na druge živalske
strupe je čebelji strup po delovanju najbolj podoben kačjemu.
Učinkovitost čebeljega strupa na človeški organizem je odvisna od
števila in mesta pikov in tudi od občutljivosti posameznega organizma.

Uporaba čebeljega strupa

Čebelji strup lahko vnašamo v organizem na različne načine in ne le s piki čebel.
Najenostavnejša je uporaba v obliki mazila, ki ga pripravijo iz čistega
strupa v prahu, belega vazelina in salicilne kisline. Zadnja omehča
površinski del kože in poveča njeno prepustnost.
Vbrizgavanje v kožo – intradermalno – ima določeno prednosti v primerjavi z zdravljenjem z vbodi.
Uporabimo ga lahko v kateremkoli letnem času, tudi tedaj, ko čebel ni na
voljo, poleg tega lahko natančno določimo količino strupa. Lahko ga
vnašamo tudi z inhaliranjem (vode, pomešane s čebeljim strupom). 
 
Opozorilo

Čebelji pik pa je za marsikoga lahko nevaren ali celo usoden. Tako naj
bi bil na vsakih 200 prebivalcev Slovenije eden, ki je na čebelji strup
toliko občutljiv, da mora po piku čebele, ose ali sršena poiskati
zdravniško pomoč. Zato se čebelji strup se lahko uporablja pri
zdravljenju ljudi samo z odobritvijo zdravnika in v njegovi prisotnosti.
Nevešča uporaba čebeljega strupa lahko povzroči nepopravljivo škodo.
Pri ljudeh, ki so na to snov preobčutljivi, lahko čebelji strup v
najslabšem primeru povzroči celo smrt!

Najnovejše znanstvene ugotovitve

Znanstveniki so spoznali, da bi lahko čebelji strup vbrizgavali bolnikom
in tako zdravili maligne tumorje. V ta namen so razvili so mikroskopske
„čebele“ s posebno snovjo, ki uniči le rakave celice, zdravo tkivo pa
pusti nepoškodovano. Testi so pokazali, da „nanočebele“, ki so nekaj
tisočkrat manjše od širine lasu, vidno zmanjšajo kožnega raka in raka na
dojki, saj s smrtonosnim vbodom uničijo bolno celico. „Živali“ so tako
majhne, da lahko nemoteno potujejo po krvnem obtoku, a dovolj velike, da
prenašajo zdravila po telesu. »Priletijo v telo, pristanejo na površini
celice in izpustijo tovor, ki se hitro spoji s tarčo,« je delo
„nanočebel“ opisal raziskovalec in profesor Samuel Wickline. Dodali so
jim še nekaj sestavin, ki poskrbijo za to, da „čebele najdejo pravi
cvet“. Pri poskusih na miših so ugotovili, da se je napredovanje raka na
dojki upočasnila za skoraj četrtino, kožni rak pa se je zmanjšal za 75
odstotkov. Metodo bodo poskušali uporabiti tudi na drugih vrstah raka,
posebej optimistično pa je dejstvo, da ni stranskih učinkov, kot sta
izguba las in slabost, kar je značilno za kemoterapijo.
 

Viri: www.viva.si; www.apitherapy.com; www.czs.si; www.dnevnik.si

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook