Čebelarstvo objavil

Čebelji strup

Čebelji panj je za marsikatero žival velika skušnjava; poleg sladkega
medu je v njem tudi zalega, ki je bogat vir proteinov in maščob. Ker je
potencialnih roparjev v naravi veliko (čebele iz drugih družin, sršeni,
ose in dolga vrsta sladkosnednih sesalcev), so čebele razvile učinkovit
obrambni sistem: pred vsiljivci se branijo s strupenimi piki.

Čebelji panj je namreč za marsikatero žival velika skušnjava; poleg
sladkega medu je v njem tudi zalega, ki je bogat vir proteinov in
maščob. Ker je potencialnih roparjev v naravi veliko (čebele iz drugih
družin, sršeni, ose in dolga vrsta sladkosnednih sesalcev), so čebele
razvile učinkovit obrambni sistem: pred vsiljivci se branijo s
strupenimi piki.

Strup v žival vbrizgajo s pomočjo žela. Z želom so opremljene le delavke
in matica, troti pa ga nimajo. Leži znotraj sedmega zadkovega obročka
in je nastalo s preobrazbo 8. in 9. zadkovega obročka. Zgrajeno je iz
treh delov – žlebiča in dveh bodalc. Žlebič ima na koncu tri pare
majhnih stranskih zobcev, bodalci pa imata 9-10 nazaj ukrivljenih
kaveljcev. Ob obeh robovih žlebiča tečeta dve tirnici po utorih, ki jih
imata bodalci po vsej svoji dolžini. Zato se bodalci lahko pomikata le
naprej in nazaj. V sredini med njima nastaja strupni kanal. Žlebič se na
zgornjem koncu razširi v betičast nastavek, ki je povezan s strupnim
mehurjem, ki predstavlja rezervoar dolge ozke strupne žleze. Ob
izleganju čebele je strupni mehur popolnoma razvit, strup pa šele
začenja nastajati. Po 15-20 dneh ga je v mešičku že približno 0,3 mg.
Njegova količina se nato spreminja glede na letni čas in kakovost paše
in se giblje med 0,3 in 0,4 mg. Proti jeseni se se količina strupa
zmanjšuje in se čez zimo ne spreminja. Zato tudi piki pozno jeseni in
zgodaj spomladi niso tako boleči.

Kadar čebela vbada, ukrivi zadek navzdol ter potisne bodalci in žlebič v
podlago. Bodalci se izmenično premikata in se s kaveljci oprijemljeta
notranjih robov rane in tako želo prodira vse globlje, obenem pa se vanj
iztiska strup. Kadar čebela vbode v mehko podlago, na primer človeško
kožo, zaradi kaveljcev žela ne more več izvleči iz rane. Ko se skuša
rešiti, si želo izruje. Skupaj z želom si iztrga iz svojega telesa tudi
želno mišičnino, zadnji del prebavne cevi z blatnikom in zadnji živčni
vozelj, ki oživčuje želo in strupni aparat. Prizadeta čebela običajno
kmalu umre. Kadar pa čebela vbada v trdo podlago, kot je hitinski oklep
drugih žuželk, lahko izvleče želo iz rane, saj se nastala rana na
robovih ne krči.

Čebelji strup je brezbarvna tekočina ostrega, grenkega okusa z
aromatičnim vonjem po zrelih bananah. Je rahlo kisel (pH=5,0-5,5). Na
zraku se izsuši in pri tem izgubi 65-70% teže.

Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje
številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne
lastnosti. Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je,
da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine,
znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje
splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost
organizma. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da nevešča uporaba čebeljega
strupa lahko povzroči nepopravljivo škodo. Pri ljudeh, ki so na to snov
preobčutljivi, lahko čebelji strup v najslabšem primeru povzroči celo
smrt! Konec koncev je njegov primarni namen obramba, torej povzročitev
škode organizmu. Zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se
lahko s čebeljim strupom zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo.

Strokovnjaki so do pred kratkim uporabljali strup živih čebel, zdravili
so kar s čebeljimi piki. Kasneje so začeli pridobivati strup na druge
načine. V Rusiji so čebele ujeli v kozarec in jih omamili z etrom, pri
čemer so spustile strup na stene kozarca.

Strup se lahko zbira tudi z dražilnimi zbiralniki, s katerimi čebelo
prisilimo, da piči stekleno ploščo in pusti strup na njej, sama pa
preživi. Pri zbiranju strupa si pomagajo tudi z impulzi električnega
toka.

V sedanji proizvodnji večinoma razlikujejo štiri vrste čebeljega strupa:
-sveže izločena tekočina iz čebeljih žel
-strup iz strupnega mešička o tekočino iz žel, zbirano pod vodo, da se ne izgubi hlapna frakcija
-strup iz strupnega mešička, zbiran pod vodo

Čebelji strup je specializiran proizvod in ga ni na svetovnem trgu.
Uporabljajo ga v številnih državah in ga tam verjetno tudi proizvedejo.
Večino tega strupa uporabljajo za farmacevtske proizvode pri zdravljenju
sklepnih obolenj itn. in za desenzibilizacijo pacientov, ki so
občutljivi na čebelji pik.

Vir: http://www.slovenski-cebelarji.com

Objavil/a:Maruša Pišljar

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook