Kmetijstvo objavil

Čigav je zadrževalnik Vogršček ko gre za financiranje?

Bliža se čas, ko bo vreme dovolj muhasto
in bo kmetom lahko povzročalo preglavice ali s pozebami ali pa s sušo.
Tako eno kot drugo nepriliko se z ustreznimi ukrepi da preprečiti
oziroma omiliti posledice. V spodnji Vipavski dolini se ta ukrep imenuje
zadrževalnik Vogršček. Vse lepo in prav ko gre za rešitev na papirju,
vendar v praksi je povsem druga stvar.

Kmetje že dolgo opozarjajo na dejstvo, da je nizka gladina vode v
zadrževalniku Vogršček nezadostna. Sprašujejo se ali bi bila takšna
količina vode sploh zadostna za oroševanje v primeru pozeb ali za
namakanje v sušnih obdobjih (npr. katastrofalna kmetijska suša leta
2003). Prav zaradi tega so predstavniki goriških občin že večkrat
sprožili to vprašanje tako v  državnem svetu kot tudi v državnem zboru.

In v čem je problem rešitve? Kmetijsko in okolijsko ministrstvo se ne
moreta dogovoriti kdo bo financiral sanacijo akumulacijskega jezera.

Zadrževalnik Vogršček je bil zgrajen pred več kot 25 leti, ko so
Vipavski dolini namenili to čast, da bi postala žitnica Slovenije.
Čeprav se načrti niso uresničili,je kmetijstvo ostalo pomembna panoga na
tem območju. Zato obstoječ namakalni sistem predstavlja pomembno
rešitev, toliko bolj danes z vsemi klimatskimi spremembami, ki se
dogajajo v zadnjih letih. Jezero ima poleg namakalne funkcije še več
pomenov. Zgrajen je bil tudi kot zaščita pred poplavami. In seveda
jezero kot takšno je lahko zanimivo kot turistična točka tako za ribiče
kot rekreativce.

Sanacija zadrževalnika je ocenjena na dva do tri milijone evrov.
Minister za kmetijstvo Dejan Židan je zagotovil, da bo ministrstvo
postopoma zagotovilo polovico denarja. Za sanacijo pregrade, ki bi
omogočala dvig vodostaja pa naj bi bila zadolžena Agencija RS za okolje.
Minister Žarnič pa pojasnjuje, da je okoljsko ministrstvo zadolženo za
protipoplavno zaščito in ne za kmetijske namene zadrževalnika. In še
dodal da 85 odstotkov denarja za sanacijo mora zagotoviti kmetijsko
ministrstvo. Slednje pa vztraja pri polovičnem sofinanciranju.

Tako namakalni sistem ostaja še do nadaljnjega ogrožen. Upajmo samo, da bo narava bolj prizanesljiva do kmetov kot je država!

Vir:
Primorske novice, 3. marec 2011

OBJAVIL/A MARTINA VODOPIVEC, DIPL.INŽ.AGR.IN HORT.

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook