Kmetijstvo objavil

Civilna iniciativa proti širjenju hmeljišč

V prihodnje bodo delavci na Koroškem
napeli še več vrvic za hmelj. Kako daleč od bivalnih naselij jih lahko
prežene civilna iniciativa?

V Podgorju pri Slovenj Gradcu, kjer, kot
je znano, nameravajo kmetje urediti približno 27 hektarov novih
hmeljišč, se je konec preteklega tedna oblikovala civilna iniciativa. 21
nosilcev iniciative od župana Slovenj Gradca Matjaža Zanoškarja
zahteva, da skliče zbor krajanov. Seznam za podpis zahteve civilne
iniciative se nahaja v tajništvu
Osnovne šole Podgorje. “Vsi podpisani s tem ne želimo sporov z lastniki
hmeljišč, želimo le, da bi bili škodljivi vplivi, ki so pri gojenju
hmelja potrebni, čim manj obremenjujoči za okolje in tamkajšnje
prebivalce, ter da bi vsi živeli v zdravi vasi,” je dejal eden od
nosilcev iniciative Lojze Kamnik, ki je povedal, da so na sestanku
oblikovali sklepe civilne iniciative za varovanje okolja pri večanju
posajenosti kmetijskih zemljišč s hmeljem na podgorskem polju.
Posredovali so jih vsem gospodinjstvom v Podgorju.

Civilna iniciativa Podgorje meni, da bi
morali nastale razmere v vaški skupnosti Podgorje čimprej obravnavati na
seji sveta mestne občine Slovenj Gradec in zavzeti ustrezna stališča.
“Takoj je treba pristopiti k postavitvi merilnika za monitoring
strupenih snovi v zraku zaradi škropljenja hmelja,” je pojasnil Kamnik. K
dejavnosti želi iniciativa povabiti tudi občane drugih krajev Koroške,
kjer gojijo hmelj (Šmartno pri Slovenj Gradcu, Radlje ob Dravi).

“Civilno iniciativo za varovanje okolja
sestavljamo prebivalci v neposrednem okolju hmeljišč zaradi širjenja
novih trajnih nasadov hmelja na kmetijskih zemljiščih. Tehnologija
pridelave hmelja, ki zahteva veliko uporabo fitofarmacevtskih sredstev s
pršilniki na tako visoki kulturi v bivalnem naselju, povzroča veliko
tveganje za onesnaževanje okolja in pomembno vpliva na človekovo zdravje
skozi dolgotrajno izpostavljenost različnim fitofarmacevtskim
sredstvom,” ocenjujejo pri iniciativi, kjer ugotavljajo, da je že sedaj
na ozkem prostoru podgorske kotline s hmeljem posajenih 23 hektarov
najboljših kmetijskih zemljišč in da je zahtevana širitev občutno
preobsežna. Prebivalci ugotavljajo, da se lastniki hmeljišč že zdaj ne
držijo strogih zakonskih predpisov o nasadih hmelja, kar zadeva
oddaljenosti od bivalnih objektov, ki je 20 metrov, kot tudi ne
predpisane uporabe sredstev pri tretiranju hmelja. Izražajo bojazen, da
bo tako tudi pri novih nasadih hmelja.

“Podgorska dolina je specifična glede
slabe prevetrenosti in pogoste megle, ki za dalj časa veže strupene
snovi v zraku. Nevzdržno se nam zdi, da peščica lastnikov hmeljišč v
veliki meri onesnažuje bivalno okolje, kjer živi preko tisoč
prebivalcev. Večina nas je v tem okolju živela že pred začetkom gojenja
hmelja, nikoli nas ni motila miroljubna kmetijska dejavnost, za katero
se zavzema Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva v Sloveniji, s
katerim smo se povezali,” je dodal Kamnik.

Lokalna oblast in državna uprava morata
po besedah civilne iniciative z ustreznim načrtovanjem poskrbeti za
smotrno izrabo najboljših kmetijskih površin in zemljišča, ki so po
svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade, strokovno ločiti od
stanovanjskih naselij.

Od lastnikov hmeljišč pričakujejo, da
bodo nasade hmelja postavili čim dlje od bivalnih objektov in upoštevali
zahteve pravilnika o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev.

KARIN POTOČNIK

Vir: Večer

OBJAVIL/A KMETIJA

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook