Zanimivosti objavil

Čmrlj – kosmati opraševalec

Ste mogoče že slišali legendo o »neletečem čmrlju«? Ta legenda naj bi se rodila v 30-ih letih 20. stoletja na Univerzi v Göttingenu. Med večerjo s kolegi naj bi nek švicarski znanstvenik podal vprašanje: »Kakšne aerodinamične lastnosti imajo krila čmrlja, da mu omogočajo letenje?«.
Po nekaj hitrih izračunih se je znanstvenik zavedal, da zakoni aerodinamike predlagajo, da to naj ne bi bilo mogoče. Potemtakem po nekaterih verodostojnih besedilih inženirske aeronavtike, čmrlj ne more leteti zaradi oblike in teže telesa glede na površino kril.

In kaj potem? Čmrlj to pridno ignorira in leti naprej od cveta do cveta po zelenih poljih. In poleg tega nihče nikoli ni od njega zahteval, da mora opraviti izpit iz fizike in mehanike. Predvsem pa čmrlj nikoli ni rekel besede proti inženirjem.
Serija posnetkov z veliko hitrostjo je pokazala, da čmrlj ima 230 zamahov na sekundo, kar je precej hitreje kot pri ostalih manjših insektih. Ta hitrost mu omogoča, da dobi dovolj potiska za lebdenje v zraku. Obstaja pa še eno dejstvo. Gibanje kril ni le zamah kril kot pri pticah, ampak je gibanje precej bolj kompleksno, ki z upogibanjem in nihanjem kril, ustvarijo vrtince, ki še dodatno povečajo hitrost.

Čmrlj (Bombus Latreille, 1802) sodi v red kožekrilci (Hymenoptera; grško hymen – membrana + pteron – krilo) iz družine Apidae (prave čebele) kamor sodi tudi čebela. Obe vrsti nabirajo nektar in cvetni prah kot hrano za svoje mladičke. 
Čmrlji so v večini večji in dlakavi od medonosne sorodnice,za razliko od čebel imajo širše barvne pasove z značilno črtasto rumeno in črno livrejo. Obstajajo pa tudi povsem črno obarvane vrste ali pa črne z oranžnimi trakovi. Glavna značilnost teh kožekrilcev je zagotovo mehki puh, ki jih prekriva in jim tako daje precej kosmat izgled.

Še ena tipična značilnost »kosmatincev« je gotovo njihovo brenčanje. Lahko rečemo, da je njihov let precej »hrupen«. V preteklosti je veljajo, da je ta hrup posledica nenehnih zamahov kril žuželk v resnici pa to brenčanje povzročajo vibracije mišic za letenje. Ker mišice niso vezane na krila povzročajo, da vibrira celoten trebuh žuželke. Značilnost katero si čmrlji delijo s čebelami. Na ta način žuželke razvijejo toploto potrebno za biološke funkcije.

Če je čmrlju mraz potem »vibrira«, na ta način se tudi ogreje. Ta proces je še posebej opazen ravno pri čmrljih. Ta žuželka za letenje potrebuje toploto zato se mora najprej ogreti. Vibriranje še posebej pride do izraza v primeru, ko so zelo nizke temperature. S tem procesom lahko v prsnem košu doseže temperaturo okoli 30°C.

Ne pozabimo za človeka čmrlji spadajo med najpomembnejše in koristne divje opraševalce. Tudi Charles Darwin, eden izmed največjih naravoslovcev vseh časov je pomen čmrlja opisal takole: »V boju za obstanek so v mrežo kompleksnih zvez stkane rastline in živali, ki so na lestvici narave daleč drug od drugega. En primer nam daje čmrlj: če bi vse vrste te žuželke« pravi Charles Darwin »izumrle ali postale zelo redke v Angliji, bi tudi mačeha (Viola tricolor) in črna detelja (Trifolium pratense L.) po vsej verjetnosti popolnoma izginile, kajti čmrlj je edina žuželka, ki se na teh cvetovih ustavi in posledično prenese cvetni prah«.

Vir:
http://it.wikipedia.org/wiki/Bombus
http://www.ritrattoinnatura.com/scheda_apoidei.37.html#149
http://www.aaab.it/bombi.htm
http://www.animalinelmondo.com/animali/invertebrati/372/bombo-terrestre.html
http://ortodellabreda.wordpress.com/2010/04/25/bombi/
http://www.filosofiaedintorni.eu/charlesdarwin.htm

Objavil/a Martina Vodopivec, dipl. inž. agr. in hort.   

Komentarji so onemogočeni.

Iskanje

Facebook